Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na 5. koncertu Komornega cikla Narodnega doma Maribor je v dvorani Union tretjič gostovala priznana britanska violončelistka Natalie Clein s kolegoma v klavirskem triu.
Violončelistka Natalie Clein je v Sloveniji prvič gostovala 19. aprila 2016, ko je v dvorani Union v Mariboru nastopila z uveljavljenim norveškim pianistom Christianom Ihlejem Hadlandom. Z njim je predstavila pester izbor sonat in nekaterih drugih temeljnih del 20. stoletja za violončelo in klavir Clauda Debussyja, Zoltana Kodalya, Sergeja Prokofjeva in Benjamina Brittna, violončelistka pa je izvedla še solistično skladbo sodobnega skladatelja Györgyja Kurtaga. V preteklih letih je večkrat nastopila tudi v Ljubljani, recimo s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, 10. marca letos pa je v mariborski dvorani Union nastopila kot solistka s Komornim orkestrom iz Mantove in pod taktirko Thomasa Junga izvrstno izvedla Koncert za violončelo in orkester št. 1 v a-molu Camilla Saint-Saënsa. Nocoj bo Natalie Clein nastopila v triu, v katerem z njo igrata izraelska violinistka Nurit Stark in francosko-švicarski pianist Cedric Pescia. Violončelistka Natalie Clein:
''Mislim, da si violončelisti ne moremo izbirati repertoarja po glasbenih obdobjih tako, kot si jih lahko recimo pianisti. Oni se lahko odločijo, da bodo izvajali glasbo, nastalo recimo med letoma 1700 in 1830, pa bodo uživali zelo bogato življenje. Kot violončelistka igram vse od poznega baroka in skladb Johanna Sebastiana Bacha do najnovejše glasbe, ki jo zame pišejo sodobni skladatelji. Meni je tako všeč, saj je umetnost živa in ves čas raste. Podobno je z literaturo: lahko bi rekla, da berem le Shakespearja in Goetheja, sodobnih romanov pa ne, vendar berem vse.
Violončelo je moj instrument, s katerim poskušam najti izvirne načine igranja glasbe različnih obdobij. Glasbo 20. stoletja imam resnično rada, ne le zaradi violončelistov, kot je bil Rostropovič, za katerega je nastalo veliko del in je pustil pomemben pečat na glasbi 20. stoletja, ampak tudi zato, ker je bil to zelo bogat čas za nastanek in razvoj glasbe za violončelo.''
Violinistka Nurit Stark, violončelistka Natalie Clein in pianist Cedric Pescia se bodo posvetili glasbi enega najpomembnejših glasbenih ustvarjalcev in simfonikov 20. stoletja, ruskega skladatelja Dmitrija Šostakoviča. V bogatem instrumentalnem opusu je ustvaril tudi številna tehtna komorna dela, izmed katerih bodo glasbeniki nocoj izvedli tri Šostakovičeve mojstrovine: Sonato za violončelo in klavir v d-molu, op. 40, Trio za violino, violončelo in klavir št. 2 v e-molu, op. 67, in Sonato za violo in klavir v C-duru, op. 147.
Na 5. koncertu Komornega cikla Narodnega doma Maribor je v dvorani Union tretjič gostovala priznana britanska violončelistka Natalie Clein s kolegoma v klavirskem triu.
Violončelistka Natalie Clein je v Sloveniji prvič gostovala 19. aprila 2016, ko je v dvorani Union v Mariboru nastopila z uveljavljenim norveškim pianistom Christianom Ihlejem Hadlandom. Z njim je predstavila pester izbor sonat in nekaterih drugih temeljnih del 20. stoletja za violončelo in klavir Clauda Debussyja, Zoltana Kodalya, Sergeja Prokofjeva in Benjamina Brittna, violončelistka pa je izvedla še solistično skladbo sodobnega skladatelja Györgyja Kurtaga. V preteklih letih je večkrat nastopila tudi v Ljubljani, recimo s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, 10. marca letos pa je v mariborski dvorani Union nastopila kot solistka s Komornim orkestrom iz Mantove in pod taktirko Thomasa Junga izvrstno izvedla Koncert za violončelo in orkester št. 1 v a-molu Camilla Saint-Saënsa. Nocoj bo Natalie Clein nastopila v triu, v katerem z njo igrata izraelska violinistka Nurit Stark in francosko-švicarski pianist Cedric Pescia. Violončelistka Natalie Clein:
''Mislim, da si violončelisti ne moremo izbirati repertoarja po glasbenih obdobjih tako, kot si jih lahko recimo pianisti. Oni se lahko odločijo, da bodo izvajali glasbo, nastalo recimo med letoma 1700 in 1830, pa bodo uživali zelo bogato življenje. Kot violončelistka igram vse od poznega baroka in skladb Johanna Sebastiana Bacha do najnovejše glasbe, ki jo zame pišejo sodobni skladatelji. Meni je tako všeč, saj je umetnost živa in ves čas raste. Podobno je z literaturo: lahko bi rekla, da berem le Shakespearja in Goetheja, sodobnih romanov pa ne, vendar berem vse.
Violončelo je moj instrument, s katerim poskušam najti izvirne načine igranja glasbe različnih obdobij. Glasbo 20. stoletja imam resnično rada, ne le zaradi violončelistov, kot je bil Rostropovič, za katerega je nastalo veliko del in je pustil pomemben pečat na glasbi 20. stoletja, ampak tudi zato, ker je bil to zelo bogat čas za nastanek in razvoj glasbe za violončelo.''
Violinistka Nurit Stark, violončelistka Natalie Clein in pianist Cedric Pescia se bodo posvetili glasbi enega najpomembnejših glasbenih ustvarjalcev in simfonikov 20. stoletja, ruskega skladatelja Dmitrija Šostakoviča. V bogatem instrumentalnem opusu je ustvaril tudi številna tehtna komorna dela, izmed katerih bodo glasbeniki nocoj izvedli tri Šostakovičeve mojstrovine: Sonato za violončelo in klavir v d-molu, op. 40, Trio za violino, violončelo in klavir št. 2 v e-molu, op. 67, in Sonato za violo in klavir v C-duru, op. 147.
Prenos plenarnega predavanja Jurija Krpana s Kulturnega bazarja 2021.
Kultura je v procesu osamosvajanja Slovenije odigrala eno izmed ključnih vlog. Med najaktivnejšimi je bilo Društvo slovenskih pisateljev, ki je od leta 1987 pa do osamosvojitve objavilo več kot šestdeset apelov, pozivov in protestov. Prehod v nov družbenopolitični sistem pa si težko prestavljamo tudi brez subkulture, še posebej skupine Laibach in panka. Kako pa je s kulturo po osamosvojitvi? Ali smo danes bolj kulturni kot leta 1991? Kulturne ponudbe je več, kulture v širšem pomenu besede pa manj.
V Komornem studiu bo nastopil kvartet saksofonistk Roya, v katerem igrajo virtuozne glasbenice iz Slovenije, Hrvaške in Poljske, ki so diplomantke glasbenih akademij v Ljubljani, Póznanju, Lyonu in na Dunaju ter nagrajenke vrste glasbenih tekmovanj. Nastanek kvarteta sta jeseni 2013 spodbudili ugledna slovenska saksofonistka Betka Bizjak Kotnik in saksofonistka Jovana Joka iz hrvaške Istre, ki sta profesorici saksofona na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. V kvartet sta pritegnili saksofonistko Petro Horvat iz Varaždina in poljsko saksofonistko Weroniko Partyko, ki prav tako poučujeta saksofon na ljubljanskih glasbenih šolah. Kvartet se je s samostojnimi koncerti predstavil na festivalih v Sloveniji, v Av-striji, na Hrvaškem, Madžarskem, Poljskem, v Srbiji in Franciji ter v Argentini, kjer je s svojimi vrhunski¬mi in temperamentnimi interpretacijami požel veliko navdušenja poslušalcev. Saksofonistke kvarteta Roya so se predstavile tudi na koncertih Foruma sodobne glasbe v Ljubljani in Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev v Slovenski filharmoniji, pripravljajo pa tudi tematske koncerte npr. glasbe v slogu tanga in tradicionalne glasbe z elementi ljudskega vokalnega izročila.
Roman Boruta Kraševca Agni, ki ga je izdalo Literarnoumetniško društvo Šerpa, bi bil lahko zgolj pripoved o klasičnem ljubezenskem trikotniku, a ji dodatne poudarke in barve dajeta še zorni kot najstnice in pogled domače živali - kunke. Prvinsko in nagonsko najbolj pride do izraza v dvojici eros-tanatos.
Tosca, mojstrovina skladatelja Giacoma Puccinija še vedno privablja najširše občinstvo po vsem svetu zavoljo svoje vizionarske prepletenosti političnega ozadja z neizprosno igro moči in čustev, so zapisali v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer bo nocoj premiera te opere o vzponu in padcu primadone. Pod režijo tretje letošnje premiere v ljubljanski operi se podpisuje Aleš Berger, scenograf je Marko Japelj, kostumograf Alan Hranitelj, dirigentsko vodstvo pa je zaupano Lorisu Voltoliniju.
26. Slovenski dnevi knjigi, vseslovenski festival, ki v številnih slovenskih mestih običajno poteka ob koncu aprila, je bil letos, tako kot še marsikaj, prestavljen na primernejši čas, namen ostaja enak: širjenje bralne kulture v neposrednem stiku z občinstvom. Program ostaja splet festivalskega in sejemskega dogajanja: dopoldne otroška in mladinska literatura, popoldne predstavitve najnovejših knjižnih izdaj z raznovrstnimi omizji, zvečer literarna branja in glasbeni dogodki, ob tem pa še stojnična prodaja. Poleg številnih slovenskih avtoric in avtorjev bo nastopilo še nekaj tujih gostov, med osrednjimi poudarki pa so tudi interaktivne oblike približevanja literature, kot so sodelovanje z galerijami, svetlobne postavitve ali likovne in fotografske razstave.
Do 20. junija bo v Kranju potekal igralski filmski festival Krafft, ki namerava v gorenjsko prestolnico, od koder so prišli ugledni filmski režiserji in igralci, spet pripeljati svetovne filmske presežke na področju igre, nadarjene in globalno prepoznavne igralce in igralke ter vrhunske strokovnjake in strokovnjakinje. Gre za prvi festival v širši regiji, ki se osredotoča na igralsko umetnost v avdiovizualni produkciji. Organizatorji so festival pospremili s sloganom: Življenje je igra.
Med slovenskim občinstvom je opera Madame Butterfly zelo priljubljena, o čemer pričajo tudi njene pogoste uprizoritve. V Mariboru se jih je doslej zvrstilo devet, predzadnja je bila v sezoni 2008/2009, zadnja pa prejšnji petek, 4. junija. Pod režijo te uprizoritve se podpisuje Pier Francesco Maestrini, ki ga mariborsko operno občinstvo že dobro pozna, dirigent je Stefano Romani, scenograf in oblikovalec videa Nicolás Boni, kostumograf pa Luca dall’ Alpi. Nocojšnji izvajalci bodo: Rebeka Lokar (Čo-Čo-San), Renzo Zulian (Pinkerton), Jaki Jurgec (Sharpless), Irena Petkova (Suzuki), Dušan Topolovec (Góro), Klavdija Kuzkin (Kate Pinkerton), Bogdan Stopar (Jamadori), Alfonz Kodrič (Bonec), Sebastijan Čelofiga (cesarjev komisar), Bojan Hinteregger (uradnik registrature) in Dada Kladenik (Butterflyjina mama).
“Slovenski center PEN je v desetletjih delovanja pomagal, opozarjal in reševal pisatelje, novinarje in disidente po svetu, zdaj je Slovenija tista, ki potrebuje pomoč,” je na 53. mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu dejal Boris A. Novak, ki je v več jeziki prebral pesem Svoboda je glagol. Pisatelji in pisateljice so v četrtek pretresali aktualno dogajanje na okroglih mizah o prihodnosti svobode in pisateljih v akciji.
Neveljaven email naslov