Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Le dan po dnevu upora proti okupatorju, ki se je včasih imenoval dan osvobodilne fronte, so v Slovenski kinoteki na spored uvrstili mini cikel z naslovom Film OF. V nasprotju z morebitnimi pričakovanji na programu ni partizanskih filmov s področja Slovenije ali nekdanje Jugoslavije, temveč italijanski B-film, Tarantino in film ukrajinske oz. sovjetske režiserke Larise Šepitko. Peterica ožigosanih Enza G. Castellarija iz leta 1977 je, kot so zapisali v Kinoteki, »umazani kult[ni film] notoričnega kralja evropskega žanrskega smetja« in prikazuje razbojniško bando junaških ameriških vojakov, ki se proti koncu druge svetovne vojne klati po razdejani Evropi, zatakne v goltancu nacistične pošasti in mesarske podvige krona z razstrelitvijo vlaka. Film je navdihnil tudi enega izmed najbolj cinefilskih holivudskih režiserjev, Quentina Tarantina. Vzpon Larise Šepitko pa je umeščen v Belorusijo leta 1942. Film, ki je v Berlinu dobil zlatega medveda, pa se je izmaknil sovjetski cenzuri, ker naj bi do solz ganil funkcionarja komunistične partije. S programsko asistentko v Slovenski kinoteki Anjo Banko, ki je pripravila program film OF, se je pogovarjala Tina Poglajen.
Le dan po dnevu upora proti okupatorju, ki se je včasih imenoval dan osvobodilne fronte, so v Slovenski kinoteki na spored uvrstili mini cikel z naslovom Film OF. V nasprotju z morebitnimi pričakovanji na programu ni partizanskih filmov s področja Slovenije ali nekdanje Jugoslavije, temveč italijanski B-film, Tarantino in film ukrajinske oz. sovjetske režiserke Larise Šepitko. Peterica ožigosanih Enza G. Castellarija iz leta 1977 je, kot so zapisali v Kinoteki, »umazani kult[ni film] notoričnega kralja evropskega žanrskega smetja« in prikazuje razbojniško bando junaških ameriških vojakov, ki se proti koncu druge svetovne vojne klati po razdejani Evropi, zatakne v goltancu nacistične pošasti in mesarske podvige krona z razstrelitvijo vlaka. Film je navdihnil tudi enega izmed najbolj cinefilskih holivudskih režiserjev, Quentina Tarantina. Vzpon Larise Šepitko pa je umeščen v Belorusijo leta 1942. Film, ki je v Berlinu dobil zlatega medveda, pa se je izmaknil sovjetski cenzuri, ker naj bi do solz ganil funkcionarja komunistične partije. S programsko asistentko v Slovenski kinoteki Anjo Banko, ki je pripravila program film OF, se je pogovarjala Tina Poglajen.
Nastopili bodo tenorist Aco Biščević, simfonični orkester RTV Slovenija pa bo vodil violončelist Gregor Fele, ki se bo predstavil tudi kot solist.
Koncertni cikel Sozvočje svetov že vrsto let povezuje glasbo in predavanja o številnih umetniških smereh. Na tokratnem predkoncertnem predavanju je mag. Mojca Jenko predstavila Vivaldijevo osebnost in njegovo glasbeno ustvarjalnost kot navdih za likovne umetnine. Antonio Vivaldi je bil že v času svojega življenja precej uspešen, zato bi pričakovali, da se je dal večkrat portretirati. A poznamo le tri njegove sočasne portrete, pa še od teh je eden le en domnevni. Vivaldi je ob koncu življenja živel na Dunaju, kjer pa so mu spomenik postavili šele v začetku tega tisočletja. O tem je z mag. Mojco Jenko govorila Iza Pevec.
Začenja se nov koncertni cikel Mozartin, ki ga pripravljajo Simfoniki RTV Slovenija. Gre za cikel nedeljskih matinej, ki bodo od januarja do aprila potekale v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji.
Nocoj ob pol osmih bo v Slovenski filharmoniji koncert zborovskih del Lojzeta Lebiča. Uzvočila jih bosta Zbor Slovenske filharmonije z instrumentalisti in dirigentka Jerica Bukovec. Na večeru z naslovom Kako kratek je ta čas pa pričakujemo tudi imenovanje Lojzeta Lebiča za častnega člana Slovenske filharmonije zaradi njegovega neprecenljivega prispevka k slovenski glasbi.
V četrtek je Upravni odbor Prešernovega sklada v ljubljanski operni in baletni hiši razglasil imena umetnikov, ki bodo dobili Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada na osrednji državni proslavi 7. februarja zvečer v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Več o nagrajencih in letošnji Prešernovi proslavi pa Tadeja Krečič.
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 5, Fluida / Etudes, op. 66: Etude no. 5, Fluida Izvedba: Igor Sabljič / Performed by Igor Sabljič
Janez Matičič - Etude, op. 30: Etuda št. 8, Allegro vivace / Etudes, op. 30: Etude no. 8, Allegro vivace Izvedba: Milanka Črešnik / Performed by Milanka Črešnik
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 10, Furiosa / Etudes, op. 66: Etude no. 10, Furiosa Izvedba: Luka Borkovič / Performed by Luka Borkovič
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 2, Meccanica / Etudes, op. 66: Etude no. 2, Meccanica Izvedba: Jure Bergant / Performed by Jure Bergant
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 7, Liturgica / Etudes, op. 66: Etude no. 7, Liturgica Izvedba: Blaž Pavlakovič / Performed by Blaž Pavlakovič
Janez Matičič - Etude, op. 30: Etuda št. 1, Allegro maestoso / Etudes, op. 30: Etude no. 1, Allegro maestoso Izvedba: Milanka Črešnik / Performed by Milanka Črešnik
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 9, Sublima / Etudes, op. 66: Etude no. 9, Sublima Izvedba: Špela Saksida / Performed by Špela Saksida
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 1, Riflessa / Etudes, op. 66: Etude no. 1, Riflessa Izvedba: Meta Kokošinek / Performed by Meta Kokošinek
Janez Matičič - Etude, op. 30: Etuda št. 7, Moderato cantabile / Etudes, op. 30: Etude no. 7, Moderato cantabile Izvedba: Milanka Črešnik / Performed by Milanka Črešnik
Janez Matičič - Etude, op. 30: Etuda št. 9, Presto agitato / Etudes, op. 30: Etude no. 9, Presto agitato Izvedba: Milanka Črešnik / Performed by Milanka Črešnik
Janez Matičič - Etude, op. 30: Etuda št. 6, Allegro agitato / Etudes, op. 30: Etude no. 6, Allegro agitato Izvedba: Milanka Črešnik / Performed by Milanka Črešnik
Neveljaven email naslov