Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 30 leti se je poslovil eden od najpomembnejših ustvarjalcev v zgodovini slovenske kinematografije, France Štiglic. Režiral se je prvi slovenski celovečerni zvočni igrani film Na svoji zemlji. Na skoraj 40-letni umetniški poti je ustvaril 15 celovečercev, pet TV serij, več kratkih in dokumentarnih filmov ter obzornikov. Okroglo obletnico bodo obeležili nocoj v Murski Soboti s slavnostno premiero digitalno restavrirane kopije filma Veselo gostivanje, ki ga je Štiglic posnel v Prekmurju leta 1984.
France Štiglic, eden od pionirjev slovenskega filma; nominiran za tujejezičnega oskarja in cansko zlato palmo, tudi profesor in dekan AGRFT-ja ter minister za kulturo, se je rodil leta 1919 v Kranju, kjer je prvič srečal s filmsko umetnostjo. Pred štirimi desetletji se je v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom takole spominjal tega obdobja:
"Oče je prinesel domov dva aparata, ki sta bila za tisti čas imenitna. S prvim, manjšim, smo projicirali barvne slike s podolgovatih plošč, na katerih je bilo pet trenutkov nekega dogodka, na primer žabjega skoka z listov v vodo. Drugi, večji aparat, pa je bil pravi projektorček, čeprav le igrača za 35-milimetrski film; seveda nemi. Poganjati ga je bilo treba z ročico tako kot so v tistem času vrteli filmske kamere. Imel je dimnik, skozi katerega je izpuhtevala vročina žarnice ali pa tudi sveče, če ni šlo drugače. Za filmsko predstavo pa je bil največji problem seveda filmski trak. Nanj smo prežali v kinu v Narodnem domu in v kinu Talija, pravzaprav na sličice, ki so jih operaterji izrezovali, kadar so lepili film, če se je utrgal. Včasih smo tako prišli tudi do daljšega konca; takrat je bil še posebej srečen dan. Te koščke smo potem zlepili, kakor je pač naneslo, tako da je nastal kolaž najbolj smešnih, najbolj dramatičnih prizorov, v katerih so se menjavali kavboji, filmske zvezde, komiki, živali, pa stari Rimljani … tako da nam gledalcem nikoli ni bilo dolgčas, posebej ker je bilo mogoče z vrtenjem ročice stvari ritmično po želji še prirediti: pospešiti ali zadrževati."
Obeleževanju omenjene obletnice so se pridružili pri Slovenskem filmskem centru, ki je v zadnjih letih koordiniral digitalno restavracijo nekaterih njegovih filmov. Nocoj bo v Murski Soboti premiera digitalno restavriranega filma Veselo gostivanje, ki ga je Štiglic posnel leta 1984 v Prekmurju. Film sledi pripetljajem skupine muzikantov, imenovanih Pickova banda. Katere so prepoznavne poteze njegovega opusa? O tem je pred tremi leti ob stoletnici njegovega rojstva v oddaji Arsov forum razmišljal režiser in profesor Miran Zupanič:
"Prepričan sem, da v slovenskem filmskem opusu ne najdemo avtorja, ki bi tako suvereno in zdi sem mi, da celo načrtno vstopal v posamezne regije ali pokrajine Slovenije in jih znal na zelo subtilen način oživiti. Čeprav sem iz Štajerske, verjamem njegovi Primorski, njegovi Gorenjski, tudi njegovemu Prekmurju. Se mi zdi, da je znal v filmske opne in zvoke ujeti genius loci nekega prostora ali pokrajine. To je res dragoceno, to moramo znati prepoznavati."
France Štiglic je nekoč dejal: »Biti ustvarjalec - to je neizmerna sreča ... Mimo osebne, družinske sreče je to najvrednejše, kar lahko človek doživi: dajati iz sebe nekaj drugim ljudem, pritegniti jih s svojo predstavo sveta, jih pripraviti, da jokajo ali se smejejo,« tako so njegove besede povzeli v Slovenski kinoteki, kjer maja in junija pripravljajo projekciji partizanske komedije Ne joči, Peter in omenjenega pionirskega filma slovenske profesionalne umetniške kinematografije Na svoji zemlji, ki tematizira osvobodilni boj na slovenskem Primorskem med drugo svetovno vojno. Vstopnica bo, kot so sporočili iz Kinoteke, omogočala brezplačen obisk razstave France Štiglic: filmska zapuščina, ki bo na ogled še do 25. junija.
Foto: Arhiv Slovenske kinoteke
Na današnji dan pred 30 leti se je poslovil eden od najpomembnejših ustvarjalcev v zgodovini slovenske kinematografije, France Štiglic. Režiral se je prvi slovenski celovečerni zvočni igrani film Na svoji zemlji. Na skoraj 40-letni umetniški poti je ustvaril 15 celovečercev, pet TV serij, več kratkih in dokumentarnih filmov ter obzornikov. Okroglo obletnico bodo obeležili nocoj v Murski Soboti s slavnostno premiero digitalno restavrirane kopije filma Veselo gostivanje, ki ga je Štiglic posnel v Prekmurju leta 1984.
France Štiglic, eden od pionirjev slovenskega filma; nominiran za tujejezičnega oskarja in cansko zlato palmo, tudi profesor in dekan AGRFT-ja ter minister za kulturo, se je rodil leta 1919 v Kranju, kjer je prvič srečal s filmsko umetnostjo. Pred štirimi desetletji se je v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom takole spominjal tega obdobja:
"Oče je prinesel domov dva aparata, ki sta bila za tisti čas imenitna. S prvim, manjšim, smo projicirali barvne slike s podolgovatih plošč, na katerih je bilo pet trenutkov nekega dogodka, na primer žabjega skoka z listov v vodo. Drugi, večji aparat, pa je bil pravi projektorček, čeprav le igrača za 35-milimetrski film; seveda nemi. Poganjati ga je bilo treba z ročico tako kot so v tistem času vrteli filmske kamere. Imel je dimnik, skozi katerega je izpuhtevala vročina žarnice ali pa tudi sveče, če ni šlo drugače. Za filmsko predstavo pa je bil največji problem seveda filmski trak. Nanj smo prežali v kinu v Narodnem domu in v kinu Talija, pravzaprav na sličice, ki so jih operaterji izrezovali, kadar so lepili film, če se je utrgal. Včasih smo tako prišli tudi do daljšega konca; takrat je bil še posebej srečen dan. Te koščke smo potem zlepili, kakor je pač naneslo, tako da je nastal kolaž najbolj smešnih, najbolj dramatičnih prizorov, v katerih so se menjavali kavboji, filmske zvezde, komiki, živali, pa stari Rimljani … tako da nam gledalcem nikoli ni bilo dolgčas, posebej ker je bilo mogoče z vrtenjem ročice stvari ritmično po želji še prirediti: pospešiti ali zadrževati."
Obeleževanju omenjene obletnice so se pridružili pri Slovenskem filmskem centru, ki je v zadnjih letih koordiniral digitalno restavracijo nekaterih njegovih filmov. Nocoj bo v Murski Soboti premiera digitalno restavriranega filma Veselo gostivanje, ki ga je Štiglic posnel leta 1984 v Prekmurju. Film sledi pripetljajem skupine muzikantov, imenovanih Pickova banda. Katere so prepoznavne poteze njegovega opusa? O tem je pred tremi leti ob stoletnici njegovega rojstva v oddaji Arsov forum razmišljal režiser in profesor Miran Zupanič:
"Prepričan sem, da v slovenskem filmskem opusu ne najdemo avtorja, ki bi tako suvereno in zdi sem mi, da celo načrtno vstopal v posamezne regije ali pokrajine Slovenije in jih znal na zelo subtilen način oživiti. Čeprav sem iz Štajerske, verjamem njegovi Primorski, njegovi Gorenjski, tudi njegovemu Prekmurju. Se mi zdi, da je znal v filmske opne in zvoke ujeti genius loci nekega prostora ali pokrajine. To je res dragoceno, to moramo znati prepoznavati."
France Štiglic je nekoč dejal: »Biti ustvarjalec - to je neizmerna sreča ... Mimo osebne, družinske sreče je to najvrednejše, kar lahko človek doživi: dajati iz sebe nekaj drugim ljudem, pritegniti jih s svojo predstavo sveta, jih pripraviti, da jokajo ali se smejejo,« tako so njegove besede povzeli v Slovenski kinoteki, kjer maja in junija pripravljajo projekciji partizanske komedije Ne joči, Peter in omenjenega pionirskega filma slovenske profesionalne umetniške kinematografije Na svoji zemlji, ki tematizira osvobodilni boj na slovenskem Primorskem med drugo svetovno vojno. Vstopnica bo, kot so sporočili iz Kinoteke, omogočala brezplačen obisk razstave France Štiglic: filmska zapuščina, ki bo na ogled še do 25. junija.
Foto: Arhiv Slovenske kinoteke
Od načinov novinarskega poročanja, do lokalnih političnih kontekstov, v katerih posamezno gledališče deluje – dejavniki, ki so-oblikujejo našo gledališko krajino, so številni. V drugem delu oddaje predstavljamo zgodbe, ki jih v prihajajoči sezoni s svojim programom pišejo Slovensko stalno gledališče Trst, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, Gledališče Koper in Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana.
Vsakoletno razkritje repertoarjev prihajajoče gledališke sezone ponuja zanimiv poligon za razmislek kontekstov, ki sooblikujejo oziroma vplivajo na umetniško vodenje posameznega gledališča. Od statutov in strokovnih komisij, ki vrednotijo uspehe preteklih sezon in določajo dinamiko financiranja posameznih gledaliških hiš, do sestave gledaliških ansamblov in profila abonentov, in nenazadnje, v umetniškem programu odseva tudi utrip našega družbenega, političnega, duhovnega vsakdana. V prvem delu Petra Tanko, Staša Grahek, Rok Bozovičar in Saška Rakef tako predstavljajo zgodbe, ki jih v prihajajoči sezoni s svojim programom pišejo Slovensko ljudsko gledališče Celje, Mestno gledališče ljubljansko, Mini teater, Prešernovo gledališče Kranj in Slovensko mladinsko gledališče.
Posnetek tradicionalnega literarnega večera Dom v jeziku na Trubarjevi domačiji na Rašici, na katerem se že tradicionalno z branji iz svojih novih del predstavijo aktualni dobitniki slovenskih literarnih nagrad in priznanj. Letos so to: Agata Tomažič, Goran Vojnović, Ana Schnabl, Iztok Osojnik, Andrej Brvar, Veronika Dintinjana, Vinko Möderndorfer in Boris A. Novak. Dogodek na predvečer Dneva Primoža Trubarja pripravljajo Društvo slovenskih pisateljev, Občina Velike Lašče, Kulturno društvo Primož Trubar in 3. program Radia Slovenija – program Ars.
Ujel sem jih v tranzistor. Da bi to nemo pomlad plesale. Na odru zelene puščave. Da bi te z njimi učil življenja. Ne smrti. Vabimo vas, da z brenčanjem čebel ozvočite travnik brez medonosnih rastlin. Čeprav se zdi, da so čebele zelo prisotne v našem okolju, se zaradi intenzivnega kmetijstva širijo zelene puščave, travniki brez medonosnih rastlin in s tem brez čebel. V sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije in širšo javnostjo na simbolni ravni vračamo brenčanje čebel na travnike. Projektu se lahko pridružite in na travniku po vaši izbiri predvajate posnetek brenčanje čebel, ki ga najdete na Arsovi spletni strani, fotografijo pa nato delite z nami na Facebook strani.
Zvočnost stare pleterske kartuzijanske cerkve uravnavajo štimanice: resonatorji, glinene posode, ki s sozvenečimi višinami in nižinami tonov ustvarjajo resonanco. Ideja, da bi čudovito sozvenenje ujeli, se je utrnila Janezu Jocifu, svetovalcu za staro glasbo in ples pri JSKD. In z njo mu je uspelo vneti ekipo Radia Slovenija, Vokalno skupino Gallina in Ansambel Ingenium ter tri slovenske skladatelje – Nano Forte, Damijana Močnika in Andreja Makorja –, ki so skomponirali nova dela prav za akustiko pleterske gotske cerkve. K sodelovanju smo povabili dr. Katarino Šter, strokovnjakinjo za kartuzijanski koral, Ansambel Ingenium pa smo naprosili, da je zapel izbrane kartuzijanske korale, domnevno nastale za gradual žičke kartuzije. Piko na i so dali kartuzijani, beli menihi s priorjem Frančiškom, ki so se izjemno prijazno odzvali na povabilo in tudi sami zapeli pred mikrofoni pod štimanicami. O štimanicah vam bo marsikaj razkrilo tudi razmišljanje glasbenega producenta Toneta Jurce. Iz naštetega smo ustvarili zvočni pasijon, umerjen na čas od cvetne nedelje pa do velike noči. Pozneje pa boste v reportažno-dokumentarni oddaji podrobneje spoznali štimanice in ljudi, ki smo se s z njimi ukvarjali. Poleg naštetih strokovnjakov in gorečnežev, boste lahko v oddaji slišali tudi besede kartuzijanskega priorja, brata Frančiška, generalnega konservatorja dr. Roberta Peskarja z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in zvokovnega mojstra Mirana Kazafuro.
Ob svetovnem dnevu poezije so Tretji program Radia Slovenija – program Ars, Društvo slovenskih pisateljev, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj in Fraport Slovenija soorganizirali zvočno-poetični dogodek Daljave. Pesem je postala del letališkega vsakdana in zvočnost letališča del pesmi. Pri uresničitvi Daljav so sodelovali interpreti Alla Abramova, Dragana Alfirević, Primož Čučnik, Drago Drevenšek, Dejan Juravić, Miklavž Komelj, Tadeja Krečič Scholten, Svetlana Makarovič, Jasna Rodošek, Matej Rus, Ana Johana Scholten, Marjan Strojan, Blaž Šef, Veno Taufer, Uroš Zupan in Miha Zor. Zvočno teksturo poetičnega dogodka so v živo tkali še pesniki Maja Vidmar, Miroslav Košuta in Iztok Geister, igralki Nataša Živković in Nika Rozman, napovedovalka Eva Longyka Marušič, skladatelj Brane Zorman, zvokovna mojstra Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, asistenta Gašper Vodlan in Matjaž Šercelj. Za preplet zvočne krajine z vizualno poetiko brniškega letališča sta poskrbela Anže Ančimer in Mitja Groznik. Studijsko oblikovanje zvoka Sonja Strenar, glasbena dramaturgija Darja Hlavka Godina, koncept in režija Tina Kozin in Saška Rakef. Dogodek je bil uprizorjen na mednarodnem terminalu Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana.
V 83. oddaji iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere bomo najprej obiskali Pompeje, ki jih je leta 79 popolnoma uničil vulkanski izbruh. Tragični dogodek je v pismih Tacitu slikovito opisal Plinij mlajši, kraj pa je navdihnil tudi skladatelje, kot sta Giovanni Pacini in Wolfgang Amadeus Mozart. Nato se bomo odpravili v Amalfi, od tod pa vzdolž zahodne kalabrijske obale proti Siciliji. Na sporedu bo še glasba Ludwiga van Beethovna, Wilhelma Kempffa, Giuseppa Martuccija, Nicole Manfroceja, Francesca Cilee in Franza Liszta.
V 82. oddaji iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere bomo osvetlili čas, ki ga je v Neaplju preživel Richard Wagner s svojo družino. Slišali boste nekaj odlomkov iz njegovih glasbenih del in osebnih dnevnikov Cosime Wagner. V sklepnem delu oddaje bomo zapustili Neapelj in se odpravili na Capri, ki sta ga med drugimi obiskala tudi Claude Debussy in Rainer Maria Rilke. Na sporedu bo še glasba Franza Listza, Sigismunda Thalberga, Jacquesa Fromentala Halveyja, in Egona Wellesza.
Potem, ko smo prejšnji teden izpostavili živahno dogajanje v gledališču svetega Jerneja, bo tudi 81. oddaja iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere v znamenju operne glasbe. Oddajo v celoti posvečamo še enemu znamenitemu neapeljskemu opernemu gledališču, gledališču svetega Karla, ki je v 18. in 19. stoletju močno zaznamovalo tamkajšnji kulturni prostor. Na sporedu bo glasba Leonarda Lea, Christopha Willibalda Glucka, Niccoloja Jommellija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Ludwiga van Beethovna, Niccoloja Paganinija, Domenica Cimarose, Josepha Haydna, Gioacchina Rossinija in Gaetana Donizettija.
Glas, temnejše barve, ki je dolga leta osvajal srca slovenskih ljubiteljev šansona in popevke. V drugi oddaji Srce šansona predstavljamo Meri Avsenak, pevko, ki je maestru Adamiču sledila, odkar sta se spoznala. Skupaj sta počasi in skrbno izbirala besedila, maestro je komponiral, ona interpretirala. Začela sta prirejati samostojne koncerte na besedila slovenskih pesnikov, njuna neizmerna predanost glasbi pa je ponovno oživila slovenski šanson in ga postavila na koncertni oder. Še več, ustvarila sta Festival jugoslovanskega šansona.
80. oddajo iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere namenjamo razvoju opernega žanra v Neaplju. Prejšnjo oddajo smo v celoti posvetili glasbenemu delovanju štirih neapeljskih konservatorijev, tokrat pa bomo posebno pozornost namenili bogatemu dogajanju v gledališču svetega Jerneja, ki je sredi 17. stoletja postalo prvo neapeljsko operno gledališče. Na sporedu bo glasba italijanskih baročnih mojstrov.
Pred nami je 79. oddaja iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnjo oddajo smo namenili Carlu Gesualdu in dve stoletji trajajočemu obdobju, ko je bil Neapelj španska provinca, današnjo pa v celoti namenjamo zgodovinskemu pregledu štirih neapeljskih konservatorijev in njihovemu bogatemu glasbenemu delovanju. Na sporedu bo glasba skladateljev, ki so se izšolali in delovali v okviru konservatorijev.
Na vrsti je 78. oddaja iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo prispeli v Neapelj in izpostavili nekaj primerov tamkajšnje srednjeveške in renesančne glasbe. Uvodne minute tokratne oddaje bomo namenili Carlu Gesualdu in njegovi nesrečni ljubezenski zgodbi, nato pa bomo osvetlili približno dvesto let trajajoče obdobje, ko je bil Neapelj španska provinca. Oddajo bodo spletali odlomki iz zapisov Benedetta Croceja, Dina Villatica, Roberta Middioneja, Salvatoreja Sciarrina, na sporedu pa bo glasba Carla Gesualda, Jordija Savalla, Igorja Stravinskega, Francesca d’Avalosa in Franza Hummla.
V oddaljenih zvočnih svetovih bomo potovali na Tibet in Kitajsko; spregovorili pa bomo tudi o ognjemetu in novoletni zvočni krajini; ognjemet so namreč iznašli na Kitajskem in zato je prav izdelava pirotehnike ena najstarejših neprekinjenih obrti oziroma industrij v tej deželi.
Pred nami je 77. oddaja iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo se pomudili na vulkanskem otoku Ischia, danes pa bomo odpluli nazaj na kontinent in začeli naše potovanje po Neaplju, kjer bomo ostali naslednjih nekaj tednov. Današnja oddaja bo v znamenju srednjeveške in renesančne glasbe starega Neaplja.
In se – vedno znova – zavrtimo iz starega v novo. Še zadnjič in ponovno – s poezijo. Okoli sveta.
Ko v novo leto vstopa preostali del Združenih držav Amerike, jih bomo iz starega v novo pospremili z jazzom …
Če smo v vzhodnem in centralnem delu dežele tortilj, salse in drugih zavitkov z bolj ali manj pekočimi nadevi že vstopili v leto 2018, se to ravno zdaj dogaja v vzhodnih predelih Mehike. Tam med bučnim proslavljanjem prav gotovo ne manjka zanimive in značilne glasbe ljudskih glasbenikov mariachijev, brez katerih si najrazličnejših slavij v Mehiki pravzaprav ni moč predstavljati. Poslušajmo, kako sta glasbo mariačijev v simfonični stavek prelila mehiška skladatelja Jose Pablo Moncayo in Blas Galindno. Najprej bomo slišali Moncayev Huapango, zatem pa še Zvoke mariačijev Blasa Galindna. Igral bo simfonični orkester iz Xalape, dirigiral bo Herrera de la Fuente. Iz Mehike prihaja tudi Arturo Marquez, še eden izmed uveljavljenih mehiških skladateljev, čigar najbolj priljubljena in znana skladba je Danzon št. 2. Igral bo Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Georgea Pehlivaniana. Za zaključek pa Bailecito, argentinski folklorni ples Carlosa Guastavina. Za klavirjem – Beatriz Balzi.
Neveljaven email naslov