Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V ljubljanskem Kinodvoru so pred razprodano dvorano premierno prikazali celovečerni dokumentarec Izginjanje. V njem avstrijska režiserka slovenskih korenin Andrina Mračnikar spregovori o položaju slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Za avstrijsko-slovensko koprodukcijo v sodelovanju z RTV Slovenija, je na lanskem festivalu avstrijskega filma Diagonala prejela nagrado občinstva, v Portorožu na Festivalu slovenskega filma pa vesno za posebne dosežke.
Pred koroškim plebiscitom leta 1920 je večina na avstrijskem Koroškem govorila slovensko. Danes je drugače. V smeri izrivanja na rob se giblje tudi deklarirana narodna pripadnost: število koroških Slovencev je padlo s 65.000 pred stoletjem na 13.000 leta 2019, kar pomeni dva odstotka in je v večini krajev s slovenskim prebivalstvom nezadostno celo za postavitev dvojezičnih tabel.
Izginjanje je tretji del dokumentarne trilogije režiserke in scenaristke Andrine Mračnikar o zgodovini in prihodnosti slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Z zgodbo svoje družine predstavi položaj slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem in pri tem osvetli bistvena zgodovinska dejstva, predvsem pa si zastavlja bistvena vprašanja.
»Kaj ti koristi jezik, če ga ne moreš z nikomer več govoriti?« – se sprašuje v filmu, ki je nastal kmalu po tem, ko je dobila sina in odkrila, kot pojasni, da ga ne more ljubkovati drugače kot v maternem jeziku, v slovenščini. Še en primer iz filma: v slovenskem narečju avtoričin priimek Mračnikar pomeni kmeta, ki živi ob robu gozda, kjer se zgodaj mrači in kjer je veliko netopirjev.
V slovenščini njen priimek pripoveduje zgodbo. Ponemčena oblika priimka, za katero so se odločili ali bili vanjo prisiljeni številni koroški Slovenci, je nima. Z izginjanjem jezika izginjata spomin in lastna zgodovina: to je neprijetna resnica tega močnega političnega, a vendar zelo osebnega filma.
Na fotografiji: Prizor iz filma Izginjanje.
V ljubljanskem Kinodvoru so pred razprodano dvorano premierno prikazali celovečerni dokumentarec Izginjanje. V njem avstrijska režiserka slovenskih korenin Andrina Mračnikar spregovori o položaju slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Za avstrijsko-slovensko koprodukcijo v sodelovanju z RTV Slovenija, je na lanskem festivalu avstrijskega filma Diagonala prejela nagrado občinstva, v Portorožu na Festivalu slovenskega filma pa vesno za posebne dosežke.
Pred koroškim plebiscitom leta 1920 je večina na avstrijskem Koroškem govorila slovensko. Danes je drugače. V smeri izrivanja na rob se giblje tudi deklarirana narodna pripadnost: število koroških Slovencev je padlo s 65.000 pred stoletjem na 13.000 leta 2019, kar pomeni dva odstotka in je v večini krajev s slovenskim prebivalstvom nezadostno celo za postavitev dvojezičnih tabel.
Izginjanje je tretji del dokumentarne trilogije režiserke in scenaristke Andrine Mračnikar o zgodovini in prihodnosti slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Z zgodbo svoje družine predstavi položaj slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem in pri tem osvetli bistvena zgodovinska dejstva, predvsem pa si zastavlja bistvena vprašanja.
»Kaj ti koristi jezik, če ga ne moreš z nikomer več govoriti?« – se sprašuje v filmu, ki je nastal kmalu po tem, ko je dobila sina in odkrila, kot pojasni, da ga ne more ljubkovati drugače kot v maternem jeziku, v slovenščini. Še en primer iz filma: v slovenskem narečju avtoričin priimek Mračnikar pomeni kmeta, ki živi ob robu gozda, kjer se zgodaj mrači in kjer je veliko netopirjev.
V slovenščini njen priimek pripoveduje zgodbo. Ponemčena oblika priimka, za katero so se odločili ali bili vanjo prisiljeni številni koroški Slovenci, je nima. Z izginjanjem jezika izginjata spomin in lastna zgodovina: to je neprijetna resnica tega močnega političnega, a vendar zelo osebnega filma.
Na fotografiji: Prizor iz filma Izginjanje.
Večer / Le soir (Suite No. 1, Op. 7), Ed. DSS No. 51, performed by Milanka Črešnik
Moorea (Suite No. 4, Op. 67, »Polynesia«), performed by Katja Sinkovič
Toccata (Suite No. 1), Ed. DSS No. 135, performed by Marina Horak
Janez Matičič: Gavotte (Suite No. 1), Ed. DSS No. 135, performed by Marina Horak
Odsevi na jezeru / Reflets sur le lac (Suite No. 1, Op. 7), Ed. DSS No. 51, performed by Milanka Črešnik
Janez Matičič: Canon (Suite No. 1), Ed. DSS No. 135, performed by Marina Horak
Janez Matičič: Sonata št. 1, op. 32 (Allegro energico, Lento lugubre, Allegro vivace), Ed. DSS št. 354, izvedba: Milanka Črešnik
Janez Matičič: Utripi / Palpitations, op. 44, Ed. DSS št. 538, izvedba: Janez Matičič
Janez Matičič: Groteskni plesi / Dances grotesques, izvedba: Marina Horak
Janez Matičič: Sonata št. 3, op. 55 (Ascensio, Meditativo, Ritorno), Ed. DSS št. 1661, izvedba: Janez Matičič
Janez Matičič: Nocturno Poetico, op. 23, Ed. DSS št. 678, izvedba: Milanka Črešnik
Janez Matičič: Trois Morceaux, op. 20 (Prelude, Nocturne, Toccata), Ed. DSS št. 6, izvedba: Jože Fürst
Janez Matičič: 10 etud op. 66: Etuda št. 5, Ed. DSS št. 2155, izvedba: Igor Sabljič
Janez Matičič: 10 etud op. 66: Etuda št. 10, Ed. DSS št. 2155, izvedba: Luka Borkovič
Janez Matičič: 10 etud op. 66: Etuda št. 1, Ed. DSS št. 2155, izvedba: Meta Kokošinek
Janez Matičič: 12 Etud op. 30: Etuda št. 8, Ed. DSS št. 430, izvedba: Milanka Črešnik
Janez Matičič: 12 Etud op. 30: Etuda št. 2, Ed. DSS št. 430, izvedba: Milanka Črešnik
Janez Matičič: Intermittences, op. 38, št. 2, Ed. DSS št. 471, izvedba: Janez Matičič
Janez Matičič: 12 Etud op. 30: Etuda št. 1, Ed. DSS št. 430, izvedba: Milanka Črešnik
Janez Matičič: Preludij / Prelude št. 1 (iz zbirke 9 Preludijev, op. 14), Ed. DSS št. 776, izvedba: Milanka Črešnik
Neveljaven email naslov