Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nina Dragičević se po odmevnih pesniških zbirkah Ljubav reče greva (2019) in To telo, pokončno (2021), za katero je avtorica prejela Jenkova nagrado, zdaj predstavlja s tretjo pesniško zbirko Ampak, kdo?. Ta je izšla v zbirki Vizibilija založbe ŠKUC in se uvršča v kontekst sodobne poezije družbenega angažmaja. Avtorica se v njej skozi pesmi loteva konstrukcije oseb pod pritiskom družbe, ki jo vidi kot soseščino, v kateri osebe represijo reproducirajo tako v sebi kot v svojem okolju. Že na formalni ravni je zbirka drugačna od svojih dveh predhodnic. Ne gre več za daljšo pesnitev, temveč za krajše, a povezane pesmi, katerim na določenih mestih pesnica dodaja pesniške eksperimente, kot sta poezija izbrisovanja in lepljeni zapisi. Knjiga kot celota izpade kot nekakšen pesniški roman, ki ga določajo liki in zgodba. Avtorica preko govora posameznika opiše vse ostale ter s tem sname krinko današnjemu družbenemu tkivu.
Foto: Marko Golja
Nina Dragičević se po odmevnih pesniških zbirkah Ljubav reče greva (2019) in To telo, pokončno (2021), za katero je avtorica prejela Jenkova nagrado, zdaj predstavlja s tretjo pesniško zbirko Ampak, kdo?. Ta je izšla v zbirki Vizibilija založbe ŠKUC in se uvršča v kontekst sodobne poezije družbenega angažmaja. Avtorica se v njej skozi pesmi loteva konstrukcije oseb pod pritiskom družbe, ki jo vidi kot soseščino, v kateri osebe represijo reproducirajo tako v sebi kot v svojem okolju. Že na formalni ravni je zbirka drugačna od svojih dveh predhodnic. Ne gre več za daljšo pesnitev, temveč za krajše, a povezane pesmi, katerim na določenih mestih pesnica dodaja pesniške eksperimente, kot sta poezija izbrisovanja in lepljeni zapisi. Knjiga kot celota izpade kot nekakšen pesniški roman, ki ga določajo liki in zgodba. Avtorica preko govora posameznika opiše vse ostale ter s tem sname krinko današnjemu družbenemu tkivu.
Foto: Marko Golja
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
V Kranju se je pretekli konec tedna s podelitvijo nagrad sklenil 51. Teden slovenske drame. Veliki zmagovalec je Škofjeloški pasijon, prvo slovensko dramsko besedilo patra Lovrenca Marušiča v režiji Jerneja Lorencija. Predstava Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj je prejela 4 od 8 nagrad: Šeligovo nagrado po izboru žirije, nagrado po izboru občinstva ter igralski nagradi. Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo nastalo dramsko besedilo je prejela Maja Šorli za besedilo Tega okusa še niste poskusili. Posebno nagrado je žirija dodelila uprizoritvi Gejm v režiji Žige Divjaka in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča ter Maske Ljubljana. Nagrada za mladega dramatika je šla v roke Nine Kuclar Stiković za besedilo Jutri je v sanjah izgledal drugače. Grün-Filipičevo priznanje za dosežke na področju dramaturgije in teatrologije pa je prejel Milan Ramšak Marković.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov