Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nocoj ob 20.00 bo v Komornem studia programa Ars premiera radijskega koncerta izjemnih glasbenih umetnikov: nastopila bosta saksofonist Miha Rogina in japonska pianistka Sae Lee. Po izvedenem koncertu poslušajte pogovor z umetnikoma, podrobneje o koncertu Tjaša Krajnc.
Umetnika bosta na koncertu v radijskem studiu 13 predstavila izbrane skladbe za duo saksofona in klavirja iz zakladnice francoske, japonske in slovenske glasbe 20. in 21. stoletja. Saksofonist Miha Rogina, po rodu s Ptuja, je redni profesor za saksofon na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, kjer vodi tudi Pihalni orkester akademije. Sae Lee je ena najopaznejših komornih pianistk iz Japonske, ki od leta 2014 živi in ustvarja v Sloveniji, kjer je zaposlena kot docentka za klavir in komorno igro na ljubljanski Akademiji za glasbo. O sporedu Miha Rogina:
''Vsa štiri dela, ki sva jih izbrala za nocojšnji koncert, so del bolj ali manj standardnega repertoarja za zasedbo saksofona in klavirja, izhajala pa sva predvsem iz težnje po predstavitvi del iz dežel, ki naju najbolj zaznamujejo. Matičič in Yoshimatsu sta skladatelja iz držav, kjer sva se rodila in odrasla, torej Slovenije in Japonske, medtem, ko sta francoska skladatelja Debussy in David iz države, od koder prihajava poklicno. Deset let sva namreč živela v Parizu, doštudirala sva na Visokem državnem glasbenem konservatoriju in lahko rečem, da to zagotovo zaznamuje najin pogled na glasbo, kot tudi glasbeno estetiko, način podajanja glasbenih idej, itn. Vse skladbe spadajo v najzahtevnejši repertoar za saksofon, vse štiri zahtevajo popolnoma izoblikovanega profesionalnega saksofonista, saj po tehnično-izvajalski strani spadajo v sam vrh zahtevnosti literature za saksofon in klavir. Prav tako je seveda pomembno poznavanje slogovnih posebnosti ter glasbenozgodovinskih značilnosti.''
Saksofonist Miha Rogina in pianistka Sae Lee bosta predstavila Rapsodijo za saksofon in klavir Clauda Debussyja iz leta 1903, skladbo Replike za altovski saksofon in klavir iz leta 2005 enega najopaznejših slovenskih skladateljev 20. in prve četrtine 21. stoletja Janeza Matičiča in dinamično sonato Fuzzy Bird / Puhasta ptica za altovski saksofon in klavir sodobnega japonskega ustvarjalca Takashija Yoshimatsuja iz leta 1991, radijski koncert pa bosta sklenila z najmlajšo skladbo – L'eveil de la toupie / Prebujenje vrtavke, ki jo je leta 2020 napisal sodobni francoski skladatelj in saksofonist Vincent David.
Nocoj ob 20.00 bo v Komornem studia programa Ars premiera radijskega koncerta izjemnih glasbenih umetnikov: nastopila bosta saksofonist Miha Rogina in japonska pianistka Sae Lee. Po izvedenem koncertu poslušajte pogovor z umetnikoma, podrobneje o koncertu Tjaša Krajnc.
Umetnika bosta na koncertu v radijskem studiu 13 predstavila izbrane skladbe za duo saksofona in klavirja iz zakladnice francoske, japonske in slovenske glasbe 20. in 21. stoletja. Saksofonist Miha Rogina, po rodu s Ptuja, je redni profesor za saksofon na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, kjer vodi tudi Pihalni orkester akademije. Sae Lee je ena najopaznejših komornih pianistk iz Japonske, ki od leta 2014 živi in ustvarja v Sloveniji, kjer je zaposlena kot docentka za klavir in komorno igro na ljubljanski Akademiji za glasbo. O sporedu Miha Rogina:
''Vsa štiri dela, ki sva jih izbrala za nocojšnji koncert, so del bolj ali manj standardnega repertoarja za zasedbo saksofona in klavirja, izhajala pa sva predvsem iz težnje po predstavitvi del iz dežel, ki naju najbolj zaznamujejo. Matičič in Yoshimatsu sta skladatelja iz držav, kjer sva se rodila in odrasla, torej Slovenije in Japonske, medtem, ko sta francoska skladatelja Debussy in David iz države, od koder prihajava poklicno. Deset let sva namreč živela v Parizu, doštudirala sva na Visokem državnem glasbenem konservatoriju in lahko rečem, da to zagotovo zaznamuje najin pogled na glasbo, kot tudi glasbeno estetiko, način podajanja glasbenih idej, itn. Vse skladbe spadajo v najzahtevnejši repertoar za saksofon, vse štiri zahtevajo popolnoma izoblikovanega profesionalnega saksofonista, saj po tehnično-izvajalski strani spadajo v sam vrh zahtevnosti literature za saksofon in klavir. Prav tako je seveda pomembno poznavanje slogovnih posebnosti ter glasbenozgodovinskih značilnosti.''
Saksofonist Miha Rogina in pianistka Sae Lee bosta predstavila Rapsodijo za saksofon in klavir Clauda Debussyja iz leta 1903, skladbo Replike za altovski saksofon in klavir iz leta 2005 enega najopaznejših slovenskih skladateljev 20. in prve četrtine 21. stoletja Janeza Matičiča in dinamično sonato Fuzzy Bird / Puhasta ptica za altovski saksofon in klavir sodobnega japonskega ustvarjalca Takashija Yoshimatsuja iz leta 1991, radijski koncert pa bosta sklenila z najmlajšo skladbo – L'eveil de la toupie / Prebujenje vrtavke, ki jo je leta 2020 napisal sodobni francoski skladatelj in saksofonist Vincent David.
Orkestru in zboru Slovenske filharmonije na otvoritvenem koncertu sezone dirigira Philipp von Steinaecker. V prvem delu nas bo Zbor Slovenske filharmonije z veličastno šestnajstglasno vokalno umetnino Dva speva, op. 34, popeljal v zvočni svet simfoničnih razsežnosti. Delo nemškega skladatelja in dirigenta Richarda Straussa je namreč nastalo v času, ko je skladatelj napisal svoje največje simfonične pesnitve, zato ne gre prezreti njihove sorodnosti v oblikovanju gradiva. V drugem delu koncerta bo Orkester Slovenske filharmonije izvedel njegovo deseto in zadnjo simfonično pesnitev, Alpsko simfonijo, op. 64. Skladba je oblikovana v enem stavku in vsebuje dvaindvajset epizod, ki jih je skladatelj naslovil z opisi posameznih postaj na popotovanju po čudovitem alpskem svetu.
V ponedeljek je Slovenska filharmonija predstavila svojo prihajajočo koncertno sezono. Nocoj ob 19.30 pa bo v Cankarjevem domu to naznanila še s predabonmajskim večerom – Koncertom ob odprtju sezone, ki bo v vélikem slogu. Nastopila bosta Orkester in Zbor Slovenske filharmonije, vodil pa ju bo gostujoči dirigent Philipp von Steinaecker.
Orkestru in zboru Slovenske filharmonije na otvoritvenem koncertu sezone dirigira Philipp von Steinaecker. V prvem delu nas bo Zbor Slovenske filharmonije z veličastno šestnajstglasno vokalno umetnino Dva speva, op. 34, popeljal v zvočni svet simfoničnih razsežnosti. Delo nemškega skladatelja in dirigenta Richarda Straussa je namreč nastalo v času, ko je skladatelj napisal svoje največje simfonične pesnitve, zato ne gre prezreti njihove sorodnosti v oblikovanju gradiva. V drugem delu koncerta bo Orkester Slovenske filharmonije izvedel njegovo deseto in zadnjo simfonično pesnitev, Alpsko simfonijo, op. 64. Skladba je oblikovana v enem stavku in vsebuje dvaindvajset epizod, ki jih je skladatelj naslovil z opisi posameznih postaj na popotovanju po čudovitem alpskem svetu.
Steletovo nagrado je prejel konservator mag. Bine Kovačič, priznanja za dosežke v letu 2020 (podeljujejo jih za dosežke v preteklem letu) pa arheologinja dr. Katharina Zanier za projekt Claustra +, piranski župnik Zorko Bajc za doprinos pri prenovi piranskih sakralnih objektov, in Šenkova domačija na Jezerskem oziroma družina Virnik Karničar ter sodelujoči arhitekt Marko Šenk.
Glede na to, da je pred nami epidemiološko nepredvidljivo obdobje, ima Slovenska filharmonija za koncertne priredive pripravljene alternativne rešitve? Odgovarja Matej Šarc.
In še nekaj opogumljajočih in spodbudnih besed direktorja Mateja Šarca glasbenim ljubiteljem.
V teh dneh, ko se je 78. mednarodna razstava kinematografske umetnosti prevesila v drugo polovico, mediji že izpostavljamo favorite in pričakujemo sobotno odločitev glavne festivalske žirije Za glavno festivalsko nagrado Mostre je v igri film Spencer čilskega režiserja Pabla Larraína. Biografski film z igralko Kristen Stewart v vlogi princese Diane se osredotoča na božični konec tedna, ki ga je ''najbolj slavna ženska na svetu'' preživela z britansko kraljevo družino in ko se je odločila, da bo končala zakon s princem Charlesom. Pablo Larraín: ''Vsi poznamo in pripovedujemo pravljice našim otrokom; zgodbe da jih uspavamo in jim omogočimo boljše razumevanje življenja in optimističen pogled nanje. Toda potem odrastemo in spoznamo, da so pravljice resnično zahtevne. V našem primeru imamo princeso, ki noče več biti kraljica, ker hoče biti to, kar je. In to njeno pravo identiteto je lepo videti v skrčenem časovnem obsegu. To nam je omogočilo tudi, da smo uporabili samo en prostor: palačo, grad, oziroma hišo (v Angliji jih imenujejo hiše), kot metaforo vélike strukture, kajti palača je resnično prava organizacija. Tako smo ustvarili lik princese, ujete v kolesju tradicije in zgodovine.'' Tematska poudarka sta dva. Kot je že pred začetkom festivala poudaril umetniški direktor Alberto Barbera, so letos v ospredju zgodbe o ženskah in o materinstvu, predvsem o takšnem, ki odstopa od uveljavljenih pričakovanj družbe, ki so na plečih žensk in posegajo v njihovo svobodo in potrebo po samouresničitvi zunaj družinskega kroga. Drugi poudarek glavnega tekmovalnega programa ima časovno komponento: zgodbe se končajo z vrnitvijo junaka ali junakinje v neko preteklo stanje oziroma z njegovo ali njeno vnovično vzpostavitvijo boljšega, pravičnejšega ali znosnejšega stanja, ki je že obstajalo. Skratka: z vrnitvijo v normalnost, z restavracijo preteklega stanja, ki pa ni nostalgično ali regresivno, temveč nujno za nadaljevanje njihovih življenj. To pripovedno linijo je mogoče opaziti v filmih Škatla, beneškega zmagovalca izpred šestih let, Lorenza Vigasa, v filmu Vzporedni materi španskega cineasta Pedra Almodovarja, v filmu Dogodek francoske režiserke libanonskega rodu Audrey Diwan, prav tako v celovečernem prvencu Izgubljena hči Maggie Gyllenhaal, v filmu Paula Schaderja The Card Counter, kar je v prevodu oseba, ki si v igralnici skuša zapomniti karte, pa tudi v drami Odsev ukrajinskega režiserja Valentyna Vasyanovycha in še bi lahko naštevali. Ali je to odgovor filmske umetnosti na latentno potrebo družb, ki so po vsem svetu ujete v primež pandemije in v želje po vrnitvi v običajno življenje, bo pokazal čas; prihodnji dnevi in meseci pa bodo pokazali, ali bo letošnja Mostra znanilec dolgoročnejših trendov in okusa najprestižnejšega dela filmske industrije, ki bo marca prihodnje leto podeljeval nagrade Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti. Glavna žirija 78. Mostre (predseduje ji južnokorejski oskarjevec Bong Joon Ho, ki je za svojega Parazita februarja lani – tik pred razcvetom prvega vala epidemije – prejel štiri oskarje) bo svojo odločitev sporočila v soboto.
Danes točno ob devetih zjutraj se je na spletnih straneh SiGledal, portala slovenskih gledališča, odprlo novo poglavje: zaživel je portal Kritika. Pod okriljem Slovenskega gledališkega inštituta to postaja nov medij za strokovno in tehtno umetnostno kritiko s področja scenskih umetnosti. Kot pisci in piske bodo sodelovali kritiki vseh generacij, od najbolj uveljavljenih na svojem področju, kritičarke in kritiki srednje in mlajše generacije, do študentov, katerim bo namenjena tudi Mala šola kritike.
Slovensko konservatorsko društvo je v ponedeljek v prostorih Narodne galerije v glavnem mestu podelilo Steletova priznanja in nagrado za dosežke pri ohranjanju in popularizaciji kulturne dediščine. Steletovo nagrado je prejel konservator mag. Bine Kovačič, priznanja za dosežke v letu 2020 (podeljujejo jih za dosežke v preteklem letu) pa arheologinja dr. Katharina Zanier za projekt Claustra +, piranski župnik Zorko Bajc za doprinos pri prenovi piranskih sakralnih objektov, in Šenkova domačija na Jezerskem oziroma družina Virnik Karničar ter sodelujoči arhitekt Marko Šenk.
Osrednja tema bo letos Strah in pogum, osrednja osebnost pa nagrajenec, avstrijski pisatelj Josef Winkler. Festival bo potekal v obliki, kot jo dopuščajo epidemiološke razmere – delno v živo in delno prek svetovnega spleta. Dogajanje na Vilenici bomo ta teden intenzivno spremljali tudi v literarnih oddajah Radia Slovenija: pripravili smo literarna večera o nagrajencu Vilenice Josefu Winklerju in o sodobni portugalski poeziji, literarni portret slovenskega avtorja v središču Milana Dekleve, v Literarnih nokturnih boste slišali poezijo oziroma prozo nekaterih udeležencev, poleg tega pa seveda tudi pogovora z osrednjima gostoma.
Katere glasbene dogodke bo Slovenska filharmonija poleg abonmajske sezone ponudila občinstvu? Odgovarja Matej Šarc.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov