Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nocoj ob 20.00 bo v Komornem studia programa Ars premiera radijskega koncerta izjemnih glasbenih umetnikov: nastopila bosta saksofonist Miha Rogina in japonska pianistka Sae Lee. Po izvedenem koncertu poslušajte pogovor z umetnikoma, podrobneje o koncertu Tjaša Krajnc.
Umetnika bosta na koncertu v radijskem studiu 13 predstavila izbrane skladbe za duo saksofona in klavirja iz zakladnice francoske, japonske in slovenske glasbe 20. in 21. stoletja. Saksofonist Miha Rogina, po rodu s Ptuja, je redni profesor za saksofon na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, kjer vodi tudi Pihalni orkester akademije. Sae Lee je ena najopaznejših komornih pianistk iz Japonske, ki od leta 2014 živi in ustvarja v Sloveniji, kjer je zaposlena kot docentka za klavir in komorno igro na ljubljanski Akademiji za glasbo. O sporedu Miha Rogina:
''Vsa štiri dela, ki sva jih izbrala za nocojšnji koncert, so del bolj ali manj standardnega repertoarja za zasedbo saksofona in klavirja, izhajala pa sva predvsem iz težnje po predstavitvi del iz dežel, ki naju najbolj zaznamujejo. Matičič in Yoshimatsu sta skladatelja iz držav, kjer sva se rodila in odrasla, torej Slovenije in Japonske, medtem, ko sta francoska skladatelja Debussy in David iz države, od koder prihajava poklicno. Deset let sva namreč živela v Parizu, doštudirala sva na Visokem državnem glasbenem konservatoriju in lahko rečem, da to zagotovo zaznamuje najin pogled na glasbo, kot tudi glasbeno estetiko, način podajanja glasbenih idej, itn. Vse skladbe spadajo v najzahtevnejši repertoar za saksofon, vse štiri zahtevajo popolnoma izoblikovanega profesionalnega saksofonista, saj po tehnično-izvajalski strani spadajo v sam vrh zahtevnosti literature za saksofon in klavir. Prav tako je seveda pomembno poznavanje slogovnih posebnosti ter glasbenozgodovinskih značilnosti.''
Saksofonist Miha Rogina in pianistka Sae Lee bosta predstavila Rapsodijo za saksofon in klavir Clauda Debussyja iz leta 1903, skladbo Replike za altovski saksofon in klavir iz leta 2005 enega najopaznejših slovenskih skladateljev 20. in prve četrtine 21. stoletja Janeza Matičiča in dinamično sonato Fuzzy Bird / Puhasta ptica za altovski saksofon in klavir sodobnega japonskega ustvarjalca Takashija Yoshimatsuja iz leta 1991, radijski koncert pa bosta sklenila z najmlajšo skladbo – L'eveil de la toupie / Prebujenje vrtavke, ki jo je leta 2020 napisal sodobni francoski skladatelj in saksofonist Vincent David.
Nocoj ob 20.00 bo v Komornem studia programa Ars premiera radijskega koncerta izjemnih glasbenih umetnikov: nastopila bosta saksofonist Miha Rogina in japonska pianistka Sae Lee. Po izvedenem koncertu poslušajte pogovor z umetnikoma, podrobneje o koncertu Tjaša Krajnc.
Umetnika bosta na koncertu v radijskem studiu 13 predstavila izbrane skladbe za duo saksofona in klavirja iz zakladnice francoske, japonske in slovenske glasbe 20. in 21. stoletja. Saksofonist Miha Rogina, po rodu s Ptuja, je redni profesor za saksofon na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, kjer vodi tudi Pihalni orkester akademije. Sae Lee je ena najopaznejših komornih pianistk iz Japonske, ki od leta 2014 živi in ustvarja v Sloveniji, kjer je zaposlena kot docentka za klavir in komorno igro na ljubljanski Akademiji za glasbo. O sporedu Miha Rogina:
''Vsa štiri dela, ki sva jih izbrala za nocojšnji koncert, so del bolj ali manj standardnega repertoarja za zasedbo saksofona in klavirja, izhajala pa sva predvsem iz težnje po predstavitvi del iz dežel, ki naju najbolj zaznamujejo. Matičič in Yoshimatsu sta skladatelja iz držav, kjer sva se rodila in odrasla, torej Slovenije in Japonske, medtem, ko sta francoska skladatelja Debussy in David iz države, od koder prihajava poklicno. Deset let sva namreč živela v Parizu, doštudirala sva na Visokem državnem glasbenem konservatoriju in lahko rečem, da to zagotovo zaznamuje najin pogled na glasbo, kot tudi glasbeno estetiko, način podajanja glasbenih idej, itn. Vse skladbe spadajo v najzahtevnejši repertoar za saksofon, vse štiri zahtevajo popolnoma izoblikovanega profesionalnega saksofonista, saj po tehnično-izvajalski strani spadajo v sam vrh zahtevnosti literature za saksofon in klavir. Prav tako je seveda pomembno poznavanje slogovnih posebnosti ter glasbenozgodovinskih značilnosti.''
Saksofonist Miha Rogina in pianistka Sae Lee bosta predstavila Rapsodijo za saksofon in klavir Clauda Debussyja iz leta 1903, skladbo Replike za altovski saksofon in klavir iz leta 2005 enega najopaznejših slovenskih skladateljev 20. in prve četrtine 21. stoletja Janeza Matičiča in dinamično sonato Fuzzy Bird / Puhasta ptica za altovski saksofon in klavir sodobnega japonskega ustvarjalca Takashija Yoshimatsuja iz leta 1991, radijski koncert pa bosta sklenila z najmlajšo skladbo – L'eveil de la toupie / Prebujenje vrtavke, ki jo je leta 2020 napisal sodobni francoski skladatelj in saksofonist Vincent David.
Od kod prihaja zlo? Je nekaj nujnega? Prihaja od Boga? Je narava lahko zla? To so samo nekatera od vprašanj, na katera poskuša v svežem prevodu knjige Zlo ali drama svobode odgovoriti nemški filozof Rüdiger Safranski. Zlo ali drama svobode v prevodu Toma Virka je po monografijah Nietzsche. Biografija njegovega mišljenja in Romantika. Zadeva Nemcev že tretja knjiga Safranskega v zbirki Labirinti, ki izhaja pri založbi Lud Literatura. Odlomka je interpretirala Lidija Hartman.
Med 12. februarjem in 11. aprilom 2021 bo v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma več kot 150 avtorjev za območje celotne države pokazalo 117 arhitekturnih in 16 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. Zakaj je dobra arhitektura pomembna za dobro družbo, pojasnjuje predstavnica Društva Maja Ivanič.
Likovno podobo radijskih iger so prvič zasnovali kustosi, tokrat iz Umetnostne galerije Maribor. Sugestivni izbor iz fotografske zbirke UGM dopolnjuje zvočne pripovedi kot paralelna likovna zgodba s spremljajočimi opisi del in njihovih avtorjev.
Državno slovesnost ob kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu je oblikoval režiser David Sipoš v okolju Narodne galerije, osrednji del proslave pa je bila podelitev nagrad Prešernovega sklada in Prešernovih nagrad za življenjsko delo slovenskim umetnikom. Tadeja Krečič:
Na proslavi, ki jo je režiral David Sipoš, bodo v ospredju prejemniki najvišjih državnih nagrad s področja kulture – Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta letos prejela pesnik, pisatelj, dramatik, avtor radijskih iger Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, podelili pa bodo tudi šest nagrad Prešernovega sklada, prejeli jih bodo arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc, akademski slikar Aleksander Červek, režiser in scenarist Matjaž Ivanišin, gledališki režiser Tomi Janežič, pesnik Brane Senegačnik in violinistka Lana Trotovšek.
Pogovor s Carlosom Pascualom o njegovi najnovejši knjigi kronik Nezakonita melanholija
Neveljaven email naslov