Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S pesniškim nastopom na Vodnikovi domačiji Center v Ljubljani se začenja jubilejna 20. izvedba festivala Pranger – srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije. Osnovni koncept je že od njegovega nastanka leta 2004 isti: trije izbrani kritiki javno pred avtorji pretresajo tri pesniška dela, ki so jih izbrali, ter sodelujejo pri razpravah tudi o drugih izbranih zbirkah. Na Prangerju se bo razmišljalo o devetih pesniških zbirkah, te so izšle lani in so, kot ugotavljajo organizatorji, posebej zaznamovane z družbenokritično pisavo. Napisali so jih Blaž Božič, Lukas Debeljak, Miriam Drev, Sergej Harlamov, Aleš Jelenko, Ana Svetel, Andreja Štepec, Pino Pograjc in Uroš Zupan. Prvikrat bo vodenje kritiških razprav z izbranimi kritiki, Alenom Širco, Denisom Škoficem in Silvijo Žnidaršič, prevzela Diana Pungeršič. V Rogaški slatini, kjer se bo s podelitvijo priznanj Ela – Mali Pranger osrednji del festivala tudi sklenil, bodo predstavniki Društva slovenski pisateljev podelili Stritarjevo nagrado, program pa se bo pozneje nadaljeval še septembra in oktobra, ko bo na sporedu konceptualna razprava Poezija in kmetijstvo, delavnici Prevodna in Mlada kritika ter razprava Pranger po Frankfurtu, ki bo posvečena komentiranju gostovanja Slovenije kot častne gostje na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu.
Grafika: Festival Pranger
S pesniškim nastopom na Vodnikovi domačiji Center v Ljubljani se začenja jubilejna 20. izvedba festivala Pranger – srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije. Osnovni koncept je že od njegovega nastanka leta 2004 isti: trije izbrani kritiki javno pred avtorji pretresajo tri pesniška dela, ki so jih izbrali, ter sodelujejo pri razpravah tudi o drugih izbranih zbirkah. Na Prangerju se bo razmišljalo o devetih pesniških zbirkah, te so izšle lani in so, kot ugotavljajo organizatorji, posebej zaznamovane z družbenokritično pisavo. Napisali so jih Blaž Božič, Lukas Debeljak, Miriam Drev, Sergej Harlamov, Aleš Jelenko, Ana Svetel, Andreja Štepec, Pino Pograjc in Uroš Zupan. Prvikrat bo vodenje kritiških razprav z izbranimi kritiki, Alenom Širco, Denisom Škoficem in Silvijo Žnidaršič, prevzela Diana Pungeršič. V Rogaški slatini, kjer se bo s podelitvijo priznanj Ela – Mali Pranger osrednji del festivala tudi sklenil, bodo predstavniki Društva slovenski pisateljev podelili Stritarjevo nagrado, program pa se bo pozneje nadaljeval še septembra in oktobra, ko bo na sporedu konceptualna razprava Poezija in kmetijstvo, delavnici Prevodna in Mlada kritika ter razprava Pranger po Frankfurtu, ki bo posvečena komentiranju gostovanja Slovenije kot častne gostje na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu.
Grafika: Festival Pranger
Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.
Oktober je tradicionalno mesec oblikovanja, zato je Zavod Big - Center za kreativno gospodarstvo danes podelil slovenske nacionalne nagrade za oblikovanje in interier v letu 2020. Nagrade so podelili za brezčasno slovensko oblikovanje, javni in zasebni interier, oblikovanje leta in perspektivnim oblikovalcem.
Med večjimi dogodki v svetu, ki so zaradi virusa COVID-19 odpadli v fizični obliki, je tudi frankfurtski knjižni sejem, največji knjigotrški dogodek v svetu, ki bo do konca tedna v celoti potekal v virtualni obliki. Nemcem je ob začetku sejma treba priznati, da jim je uspelo. Pod skupnim geslom Vsi skupaj, zdaj so pripravili za kar 260 ur programa s 750 udeleženci, med njimi bodo Margaret Atwood, Edward Snowden, Slavoj Žižek in Jamie Oliver. Med 4400 digitalnimi razstavljavci iz 103 držav se bodo prodajale avtorske pravice, skupno pa se bo zvrstilo kar 2200 dogodkov. Častna gostja sejma je Kanada, ki bo to tudi prihodnje leto, ko naj bi sejem potekal v fizični obliki, saj ga virtualno ni mogoče nadomestiti. Direktor sejma Juergen Boos je opozarjal na znamenja upanja in na to, kako so stopili vsi skupaj, da bi sejem izvedli, vendar tudi iskreno izrazil razočaranje: »Razočaran sem, zelo sem razočaran, ker nam ni uspelo pripraviti sejma v fizični obliki. Še posebej za izgubljene priložnosti naših razstavljavcev in obiskovalcev.« Sejma v več kot 30 letih ni niti enkrat izpustil profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač. Poudaril je, da bo tudi letos dogajanje burno, enako kot pretekla leta, ko so poklicni udeleženci od jutra do večera tekali od enega sestanka do drugega. Tokrat bodo pač to počeli na spletu. Manjkala pa bodo večerna neformalna druženja, ki so ključna za dobre poslovne odnose. Knjige izbranih slovenskih založnikov si bo mogoče ogledati na sprehodu po virtualni nacionalni stojnici Javne agencije za knjigo. Med slovenskimi knjigami v tujem jeziku pa so v Frankfurtu v ospredje postavili roman Alme Karlin Urok južnega morja in knjižni prvenec kuharske zvezdnice Ane Roš Sonce in dež. Foto: frankfurtski knjižni sejem
Neveljaven email naslov