Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Delavsko svetovalnico se vsak dan po pomoč zatečejo številne delavke in delavci, ki se soočajo s kršitvijo delavskih pravic in z zlorabami pri svojem delu. Stripar Ivan Mitrevski je v stripu Nevidna življenja zbral, ubesedil in narisal več kot sto zgodb, ki kažejo na pasti vse bolj razširjenih prekariziranih delovnih odnosov.
Strip Nevidna življenja prinaša zgodbe delavk in delavcev, katerih delo velikokrat velja za samoumevno, o zapletih in zlorabah, ki jih doživljajo na delovnem mestu, pa se govori le izjemoma. Avtor Ivan Mitrevski zato pravi, da so v določeni meri nevidna. In čeprav se s kršenjem delavskih pravic najpogosteje srečujejo zaposleni v gradbeništvu in industriji.
Čeprav so zgodbe delavk in delavcev, ki jih najdemo v stripu najpogosteje tragične ali pa vsaj pretresljive, jih Mitrevski ubesedi in nariše z zanj značilnim humornih pristopom. A kot pravi, mu tokrat humorja ni bilo treba posebej iskati, saj ga je črpal iz prizorov, ki jim je bil priča.
Kot še dodaja avtor, je strip Nevidno življenje namenjen vsem, ki so se znašli na slovenskem trgu dela, ter poudarja, da zgodbe delavstva niso zgolj zgodbe posameznikov, temveč zgodbe te dobe.
Foto: spletna stran avtorja
V Delavsko svetovalnico se vsak dan po pomoč zatečejo številne delavke in delavci, ki se soočajo s kršitvijo delavskih pravic in z zlorabami pri svojem delu. Stripar Ivan Mitrevski je v stripu Nevidna življenja zbral, ubesedil in narisal več kot sto zgodb, ki kažejo na pasti vse bolj razširjenih prekariziranih delovnih odnosov.
Strip Nevidna življenja prinaša zgodbe delavk in delavcev, katerih delo velikokrat velja za samoumevno, o zapletih in zlorabah, ki jih doživljajo na delovnem mestu, pa se govori le izjemoma. Avtor Ivan Mitrevski zato pravi, da so v določeni meri nevidna. In čeprav se s kršenjem delavskih pravic najpogosteje srečujejo zaposleni v gradbeništvu in industriji.
Čeprav so zgodbe delavk in delavcev, ki jih najdemo v stripu najpogosteje tragične ali pa vsaj pretresljive, jih Mitrevski ubesedi in nariše z zanj značilnim humornih pristopom. A kot pravi, mu tokrat humorja ni bilo treba posebej iskati, saj ga je črpal iz prizorov, ki jim je bil priča.
Kot še dodaja avtor, je strip Nevidno življenje namenjen vsem, ki so se znašli na slovenskem trgu dela, ter poudarja, da zgodbe delavstva niso zgolj zgodbe posameznikov, temveč zgodbe te dobe.
Foto: spletna stran avtorja
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov