Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najhuje je na Gorenjskem, v Savinjski dolini in na Koroškem, je povedala ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. V Škofji Loki se je porušil most, precejšnjo škodo je utrpela tamkajšnja enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Poškodovan je Ravnikarjev spomenik v Begunjah, Tavčarjeva domačija v Poljanski dolini in več knjižnic. S Koroške celostnih informacij še ni, gotovo je škoda nastala v Koroškem pokrajinskem muzeju in Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, na ministrstvu pa so izvedeli, da jo je utrpela tudi enota Pokrajinskega arhiva Maribor na Ravnah, gotovo pa še marsikje. Na ministrstvu za kulturo so že v petek aktivirali državni načrt, ustanovili so tudi posebno delovno skupino, ter v sodelovanju strokovnjaki pripravili aplikacijo za popis škode.
Opisana škoda seveda ni vsa, informacije se še zbirajo, veliko je dislociranih enot, kjer bo škoda vidna v naslednjih dneh, kot pa so opozorili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, bo določen del škode viden šele s prvo zmrzaljo. Na ministrstvu za kulturo pa so sicer že v petek aktivirali državni načrt ob poplavah, kar se je zgodilo prvič.
Pomoč z opremo, prenos znanja, koordinacija glede zaščite in sanacije ter drugih potreb bo med nalogami, ki se jim bo posvečala novoustanovljena strokovna skupina. V sodelovanju s strokovnjaki so na ministrstvu pripravili smernice za prebivalstvo, kako zaščititi to, kar je bilo poplavljeno ter enostaven način, na katerega lahko na spletni strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine lastniki kulturne dediščine evidentirajo nastalo škodo. Zaradi plazov ostaja ogrožena kulturna dediščina v Idriji in na Ptuju, kjer gre tudi za posledice preteklih nesreč. O načinih financiranja popravil bo več znanega po natančnejši oceni škode.
Pomagali bodo tudi samozaposlenim, sicer pa se je ministrica zahvalila številnim, ki pomagajo in izpostavila pomen medijev, saj je informiranje v takih časih ključnega pomena. Stik z lokalnimi skupnostmi bo ključen tudi v prihodnje. Ministrica za kulturo Asta Vrečko z ekipo si bo v petek ogledala nekatere najbolj prizadete predele na Gorenjskem, in sicer Škofjo Loko, Begunje na Gorenjskem in Kamnik. Na terenu so že strokovnjaki z izkušnjami. Čeprav so v prvi vrsti torej pomembna človeška življenja, pa ohranjanje kulture pomeni tudi ohranjanje spomina, včasih tudi na zelo osebni ravni nam ljubih predmetov.
Foto: BoBo
Najhuje je na Gorenjskem, v Savinjski dolini in na Koroškem, je povedala ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. V Škofji Loki se je porušil most, precejšnjo škodo je utrpela tamkajšnja enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Poškodovan je Ravnikarjev spomenik v Begunjah, Tavčarjeva domačija v Poljanski dolini in več knjižnic. S Koroške celostnih informacij še ni, gotovo je škoda nastala v Koroškem pokrajinskem muzeju in Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, na ministrstvu pa so izvedeli, da jo je utrpela tudi enota Pokrajinskega arhiva Maribor na Ravnah, gotovo pa še marsikje. Na ministrstvu za kulturo so že v petek aktivirali državni načrt, ustanovili so tudi posebno delovno skupino, ter v sodelovanju strokovnjaki pripravili aplikacijo za popis škode.
Opisana škoda seveda ni vsa, informacije se še zbirajo, veliko je dislociranih enot, kjer bo škoda vidna v naslednjih dneh, kot pa so opozorili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, bo določen del škode viden šele s prvo zmrzaljo. Na ministrstvu za kulturo pa so sicer že v petek aktivirali državni načrt ob poplavah, kar se je zgodilo prvič.
Pomoč z opremo, prenos znanja, koordinacija glede zaščite in sanacije ter drugih potreb bo med nalogami, ki se jim bo posvečala novoustanovljena strokovna skupina. V sodelovanju s strokovnjaki so na ministrstvu pripravili smernice za prebivalstvo, kako zaščititi to, kar je bilo poplavljeno ter enostaven način, na katerega lahko na spletni strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine lastniki kulturne dediščine evidentirajo nastalo škodo. Zaradi plazov ostaja ogrožena kulturna dediščina v Idriji in na Ptuju, kjer gre tudi za posledice preteklih nesreč. O načinih financiranja popravil bo več znanega po natančnejši oceni škode.
Pomagali bodo tudi samozaposlenim, sicer pa se je ministrica zahvalila številnim, ki pomagajo in izpostavila pomen medijev, saj je informiranje v takih časih ključnega pomena. Stik z lokalnimi skupnostmi bo ključen tudi v prihodnje. Ministrica za kulturo Asta Vrečko z ekipo si bo v petek ogledala nekatere najbolj prizadete predele na Gorenjskem, in sicer Škofjo Loko, Begunje na Gorenjskem in Kamnik. Na terenu so že strokovnjaki z izkušnjami. Čeprav so v prvi vrsti torej pomembna človeška življenja, pa ohranjanje kulture pomeni tudi ohranjanje spomina, včasih tudi na zelo osebni ravni nam ljubih predmetov.
Foto: BoBo
Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.
Oktober je tradicionalno mesec oblikovanja, zato je Zavod Big - Center za kreativno gospodarstvo danes podelil slovenske nacionalne nagrade za oblikovanje in interier v letu 2020. Nagrade so podelili za brezčasno slovensko oblikovanje, javni in zasebni interier, oblikovanje leta in perspektivnim oblikovalcem.
Med večjimi dogodki v svetu, ki so zaradi virusa COVID-19 odpadli v fizični obliki, je tudi frankfurtski knjižni sejem, največji knjigotrški dogodek v svetu, ki bo do konca tedna v celoti potekal v virtualni obliki. Nemcem je ob začetku sejma treba priznati, da jim je uspelo. Pod skupnim geslom Vsi skupaj, zdaj so pripravili za kar 260 ur programa s 750 udeleženci, med njimi bodo Margaret Atwood, Edward Snowden, Slavoj Žižek in Jamie Oliver. Med 4400 digitalnimi razstavljavci iz 103 držav se bodo prodajale avtorske pravice, skupno pa se bo zvrstilo kar 2200 dogodkov. Častna gostja sejma je Kanada, ki bo to tudi prihodnje leto, ko naj bi sejem potekal v fizični obliki, saj ga virtualno ni mogoče nadomestiti. Direktor sejma Juergen Boos je opozarjal na znamenja upanja in na to, kako so stopili vsi skupaj, da bi sejem izvedli, vendar tudi iskreno izrazil razočaranje: »Razočaran sem, zelo sem razočaran, ker nam ni uspelo pripraviti sejma v fizični obliki. Še posebej za izgubljene priložnosti naših razstavljavcev in obiskovalcev.« Sejma v več kot 30 letih ni niti enkrat izpustil profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač. Poudaril je, da bo tudi letos dogajanje burno, enako kot pretekla leta, ko so poklicni udeleženci od jutra do večera tekali od enega sestanka do drugega. Tokrat bodo pač to počeli na spletu. Manjkala pa bodo večerna neformalna druženja, ki so ključna za dobre poslovne odnose. Knjige izbranih slovenskih založnikov si bo mogoče ogledati na sprehodu po virtualni nacionalni stojnici Javne agencije za knjigo. Med slovenskimi knjigami v tujem jeziku pa so v Frankfurtu v ospredje postavili roman Alme Karlin Urok južnega morja in knjižni prvenec kuharske zvezdnice Ane Roš Sonce in dež. Foto: frankfurtski knjižni sejem
Neveljaven email naslov