Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Pogum je spregovoriti o krivici pred lučmi. Pogum je postaviti naše zgodbe na oder. Pogum je zasesti javne prostore z našimi zgodbami." To so besede, v znamenju katerih letos teče tako imenovani Ne-festival, kreativno in izobraževalno srečanje ustvarjalcev in ljubiteljev gledališča zatiranih. Gre za metode, ki jih uporabljajo tudi pedagogi in terapevti, da bi dali prostor zamolčanim temam in ljudem, katerih glas se v družbi redko sliši. Letošnja, enajsta izvedba Ne-festivala je zaradi posledic poplav v Ljubljani, ne v Gornjem Gradu kot prejšnja leta.
Po navadi smo ob obisku gledaliških predstav gledalci, tako imenovano gledališče zatiranih pa govori o gled-igralcih, saj tudi obiskovalci stopajo v procese predstave. Bolj zadržanim to morda olajša združitev gledališča zatiranih z gledališčem senc, kot ga razvija Claudia Signoretti, mentorica ene izmed delavnic na festivalu. Prav zaslon, značilen za senčno gledališče, ljudem pomaga, da se sprostijo, saj niso tako izpostavljeni, pravi.
Nocojšnji program festivala ob delavnicah in neformalnem druženju prinaša dve večerni predstavi – forumsko predstavo Zaporniške verige in satirični kabaret Od paleolita do tvita. Režiser je Jaka Andrej Vojevec, ob Barbari Polajnar eden izmed soorganizatorjev.
KUD Transformator nefestival pripravlja že enajstič, tokrat zaradi posledic poplav v Ljubljani, razen enega dogodka v domu za starejše občane Gornji Grad. Festival ima tokrat humanitarno noto, saj bodo honorarje in prostovoljne prispevke namenili žrtvam poplav. Letošnja tema prostor poguma je tako dobila še nov pomen.
"Pogum je spregovoriti o krivici pred lučmi. Pogum je postaviti naše zgodbe na oder. Pogum je zasesti javne prostore z našimi zgodbami." To so besede, v znamenju katerih letos teče tako imenovani Ne-festival, kreativno in izobraževalno srečanje ustvarjalcev in ljubiteljev gledališča zatiranih. Gre za metode, ki jih uporabljajo tudi pedagogi in terapevti, da bi dali prostor zamolčanim temam in ljudem, katerih glas se v družbi redko sliši. Letošnja, enajsta izvedba Ne-festivala je zaradi posledic poplav v Ljubljani, ne v Gornjem Gradu kot prejšnja leta.
Po navadi smo ob obisku gledaliških predstav gledalci, tako imenovano gledališče zatiranih pa govori o gled-igralcih, saj tudi obiskovalci stopajo v procese predstave. Bolj zadržanim to morda olajša združitev gledališča zatiranih z gledališčem senc, kot ga razvija Claudia Signoretti, mentorica ene izmed delavnic na festivalu. Prav zaslon, značilen za senčno gledališče, ljudem pomaga, da se sprostijo, saj niso tako izpostavljeni, pravi.
Nocojšnji program festivala ob delavnicah in neformalnem druženju prinaša dve večerni predstavi – forumsko predstavo Zaporniške verige in satirični kabaret Od paleolita do tvita. Režiser je Jaka Andrej Vojevec, ob Barbari Polajnar eden izmed soorganizatorjev.
KUD Transformator nefestival pripravlja že enajstič, tokrat zaradi posledic poplav v Ljubljani, razen enega dogodka v domu za starejše občane Gornji Grad. Festival ima tokrat humanitarno noto, saj bodo honorarje in prostovoljne prispevke namenili žrtvam poplav. Letošnja tema prostor poguma je tako dobila še nov pomen.
Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.
Oktober je tradicionalno mesec oblikovanja, zato je Zavod Big - Center za kreativno gospodarstvo danes podelil slovenske nacionalne nagrade za oblikovanje in interier v letu 2020. Nagrade so podelili za brezčasno slovensko oblikovanje, javni in zasebni interier, oblikovanje leta in perspektivnim oblikovalcem.
Med večjimi dogodki v svetu, ki so zaradi virusa COVID-19 odpadli v fizični obliki, je tudi frankfurtski knjižni sejem, največji knjigotrški dogodek v svetu, ki bo do konca tedna v celoti potekal v virtualni obliki. Nemcem je ob začetku sejma treba priznati, da jim je uspelo. Pod skupnim geslom Vsi skupaj, zdaj so pripravili za kar 260 ur programa s 750 udeleženci, med njimi bodo Margaret Atwood, Edward Snowden, Slavoj Žižek in Jamie Oliver. Med 4400 digitalnimi razstavljavci iz 103 držav se bodo prodajale avtorske pravice, skupno pa se bo zvrstilo kar 2200 dogodkov. Častna gostja sejma je Kanada, ki bo to tudi prihodnje leto, ko naj bi sejem potekal v fizični obliki, saj ga virtualno ni mogoče nadomestiti. Direktor sejma Juergen Boos je opozarjal na znamenja upanja in na to, kako so stopili vsi skupaj, da bi sejem izvedli, vendar tudi iskreno izrazil razočaranje: »Razočaran sem, zelo sem razočaran, ker nam ni uspelo pripraviti sejma v fizični obliki. Še posebej za izgubljene priložnosti naših razstavljavcev in obiskovalcev.« Sejma v več kot 30 letih ni niti enkrat izpustil profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač. Poudaril je, da bo tudi letos dogajanje burno, enako kot pretekla leta, ko so poklicni udeleženci od jutra do večera tekali od enega sestanka do drugega. Tokrat bodo pač to počeli na spletu. Manjkala pa bodo večerna neformalna druženja, ki so ključna za dobre poslovne odnose. Knjige izbranih slovenskih založnikov si bo mogoče ogledati na sprehodu po virtualni nacionalni stojnici Javne agencije za knjigo. Med slovenskimi knjigami v tujem jeziku pa so v Frankfurtu v ospredje postavili roman Alme Karlin Urok južnega morja in knjižni prvenec kuharske zvezdnice Ane Roš Sonce in dež. Foto: frankfurtski knjižni sejem
Neveljaven email naslov