Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Pogum je spregovoriti o krivici pred lučmi. Pogum je postaviti naše zgodbe na oder. Pogum je zasesti javne prostore z našimi zgodbami." To so besede, v znamenju katerih letos teče tako imenovani Ne-festival, kreativno in izobraževalno srečanje ustvarjalcev in ljubiteljev gledališča zatiranih. Gre za metode, ki jih uporabljajo tudi pedagogi in terapevti, da bi dali prostor zamolčanim temam in ljudem, katerih glas se v družbi redko sliši. Letošnja, enajsta izvedba Ne-festivala je zaradi posledic poplav v Ljubljani, ne v Gornjem Gradu kot prejšnja leta.
Po navadi smo ob obisku gledaliških predstav gledalci, tako imenovano gledališče zatiranih pa govori o gled-igralcih, saj tudi obiskovalci stopajo v procese predstave. Bolj zadržanim to morda olajša združitev gledališča zatiranih z gledališčem senc, kot ga razvija Claudia Signoretti, mentorica ene izmed delavnic na festivalu. Prav zaslon, značilen za senčno gledališče, ljudem pomaga, da se sprostijo, saj niso tako izpostavljeni, pravi.
Nocojšnji program festivala ob delavnicah in neformalnem druženju prinaša dve večerni predstavi – forumsko predstavo Zaporniške verige in satirični kabaret Od paleolita do tvita. Režiser je Jaka Andrej Vojevec, ob Barbari Polajnar eden izmed soorganizatorjev.
KUD Transformator nefestival pripravlja že enajstič, tokrat zaradi posledic poplav v Ljubljani, razen enega dogodka v domu za starejše občane Gornji Grad. Festival ima tokrat humanitarno noto, saj bodo honorarje in prostovoljne prispevke namenili žrtvam poplav. Letošnja tema prostor poguma je tako dobila še nov pomen.
"Pogum je spregovoriti o krivici pred lučmi. Pogum je postaviti naše zgodbe na oder. Pogum je zasesti javne prostore z našimi zgodbami." To so besede, v znamenju katerih letos teče tako imenovani Ne-festival, kreativno in izobraževalno srečanje ustvarjalcev in ljubiteljev gledališča zatiranih. Gre za metode, ki jih uporabljajo tudi pedagogi in terapevti, da bi dali prostor zamolčanim temam in ljudem, katerih glas se v družbi redko sliši. Letošnja, enajsta izvedba Ne-festivala je zaradi posledic poplav v Ljubljani, ne v Gornjem Gradu kot prejšnja leta.
Po navadi smo ob obisku gledaliških predstav gledalci, tako imenovano gledališče zatiranih pa govori o gled-igralcih, saj tudi obiskovalci stopajo v procese predstave. Bolj zadržanim to morda olajša združitev gledališča zatiranih z gledališčem senc, kot ga razvija Claudia Signoretti, mentorica ene izmed delavnic na festivalu. Prav zaslon, značilen za senčno gledališče, ljudem pomaga, da se sprostijo, saj niso tako izpostavljeni, pravi.
Nocojšnji program festivala ob delavnicah in neformalnem druženju prinaša dve večerni predstavi – forumsko predstavo Zaporniške verige in satirični kabaret Od paleolita do tvita. Režiser je Jaka Andrej Vojevec, ob Barbari Polajnar eden izmed soorganizatorjev.
KUD Transformator nefestival pripravlja že enajstič, tokrat zaradi posledic poplav v Ljubljani, razen enega dogodka v domu za starejše občane Gornji Grad. Festival ima tokrat humanitarno noto, saj bodo honorarje in prostovoljne prispevke namenili žrtvam poplav. Letošnja tema prostor poguma je tako dobila še nov pomen.
Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? Z glasbo in petjem povezane spomine bo z nami delila gospa Marta Adamič s Hudega konca. Pripovedovala bo o petju po hišah, v cerkvi, med kmečkimi ženskami, podelila spomin na snemanje z Zmago Kumar: »V osnovni šoli smo snemali, na trak so snemali, najprej so nas spraševali, od kje smo, ali se iz roda v rok prenaša, nato smo pa peli.« Pridružil se nam bo tudi Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist, ki se posveča raziskovanju in izvajanju slovenske ljudske glasbe. Spoštovane, spoštovani, veseli smo, da lahko oddajo snujemo tudi v dialogu z vami in se vam zahvaljujemo za vaše komentarje, pisma in izpolnjene ankete. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si, z nami delite glasbeno željo in z njo povezan spomin, pa tudi svoja druga razmišljanja ob oddaji. Veseli smo vaših predlogov in vprašanj. na fotografiji: Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist
Po telefonski zvezi se nam bo pridružila koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec. Spraševali se bomo, kako je ptičje petje zvenelo v času Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic. Kako zveni danes? Poslušali bomo, kako odmeva v glasbi. Govorili pa bomo tudi o petju človeka. Ali lahko človeški glas poustvari ptičje petje? Kako se razlikujeta petje ptic in petje človeka? Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? na fotografiji: koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec z babico Ivanko Stritar (osebni arhiv)
»Svet je mogoče doživljati, čutiti, misliti, dojeti tudi z zaprtimi očmi. V tišini, zvoku iz narave, besedi iz človekovih ust,« je zapisal zdravnik specialist nevropediater Igor M Ravnik in dodal: »Dan se ne začne s tem, da nam z ekrana voščijo Dober dan, ampak že prej, ko zaslišimo ptičje petje …« Zato bomo tudi v svet glasbe in z njo povezanih spominov tokrat vstopili s ptičjim petjem in glasbo, ki jo je navdihnilo.
Neveljaven email naslov