Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Eden bolj izstopajočih primerov solidarnosti na mednarodni umetniški sceni je zbirka del Muzeja sodobne umetnosti iz Skopja. Ta je nastala po tamkajšnjem uničujočem potresu leta 1963, ko so se na vabilo tega muzeja z donacijo svojih umetniških del odzvali številni mednarodno uveljavljeni umetniki_ice. Tako je leta 1970 zaživela nova zbirka v novem skopskem muzeju. Ob šestdeseti obletnici potresa pa je nastala dunajska razstava, ki izpostavlja to izjemno gesto solidarnosti. Razdeljena je na dva dela. Prvi del je nekakšen arhiv, ki prikazuje, kako je potekala obnova Skopja po potresu. Drugi del pa vključuje dela sedmih umetnikov_ic (Brook Andrew, Yane Calovski & Hristina Ivanoska, Siniša Ilić, Iman Issa, Gülsün Karamustafa, Barbi Marković in Elfie Semotan), ki jih je k sodelovanju povabil umetniški kolektiv WHW (Ivet Ćurlin, Nataša Ilić und Sabina Sabolović). Gre za naročena, novonastala dela. Povabljeni_e so odpotovali_e v Skopje, si tam izbrali neko umetniško delo priznanega umetnika, na primer Pabla Pisassa, Mereta Oppenheima ali Sola LeWitta, ter se nanj odzvali_e s svojim umetniškim delom. Razstava s svojim konceptom tudi preizprašuje zgodovino sodobne umetnosti, predvsem pa obiskovalce_ke vabi, da začutijo danes prepotrebno solidarnost.
Foto: Gregor Podlogar
Eden bolj izstopajočih primerov solidarnosti na mednarodni umetniški sceni je zbirka del Muzeja sodobne umetnosti iz Skopja. Ta je nastala po tamkajšnjem uničujočem potresu leta 1963, ko so se na vabilo tega muzeja z donacijo svojih umetniških del odzvali številni mednarodno uveljavljeni umetniki_ice. Tako je leta 1970 zaživela nova zbirka v novem skopskem muzeju. Ob šestdeseti obletnici potresa pa je nastala dunajska razstava, ki izpostavlja to izjemno gesto solidarnosti. Razdeljena je na dva dela. Prvi del je nekakšen arhiv, ki prikazuje, kako je potekala obnova Skopja po potresu. Drugi del pa vključuje dela sedmih umetnikov_ic (Brook Andrew, Yane Calovski & Hristina Ivanoska, Siniša Ilić, Iman Issa, Gülsün Karamustafa, Barbi Marković in Elfie Semotan), ki jih je k sodelovanju povabil umetniški kolektiv WHW (Ivet Ćurlin, Nataša Ilić und Sabina Sabolović). Gre za naročena, novonastala dela. Povabljeni_e so odpotovali_e v Skopje, si tam izbrali neko umetniško delo priznanega umetnika, na primer Pabla Pisassa, Mereta Oppenheima ali Sola LeWitta, ter se nanj odzvali_e s svojim umetniškim delom. Razstava s svojim konceptom tudi preizprašuje zgodovino sodobne umetnosti, predvsem pa obiskovalce_ke vabi, da začutijo danes prepotrebno solidarnost.
Foto: Gregor Podlogar
Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? Z glasbo in petjem povezane spomine bo z nami delila gospa Marta Adamič s Hudega konca. Pripovedovala bo o petju po hišah, v cerkvi, med kmečkimi ženskami, podelila spomin na snemanje z Zmago Kumar: »V osnovni šoli smo snemali, na trak so snemali, najprej so nas spraševali, od kje smo, ali se iz roda v rok prenaša, nato smo pa peli.« Pridružil se nam bo tudi Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist, ki se posveča raziskovanju in izvajanju slovenske ljudske glasbe. Spoštovane, spoštovani, veseli smo, da lahko oddajo snujemo tudi v dialogu z vami in se vam zahvaljujemo za vaše komentarje, pisma in izpolnjene ankete. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si, z nami delite glasbeno željo in z njo povezan spomin, pa tudi svoja druga razmišljanja ob oddaji. Veseli smo vaših predlogov in vprašanj. na fotografiji: Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist
Po telefonski zvezi se nam bo pridružila koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec. Spraševali se bomo, kako je ptičje petje zvenelo v času Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic. Kako zveni danes? Poslušali bomo, kako odmeva v glasbi. Govorili pa bomo tudi o petju človeka. Ali lahko človeški glas poustvari ptičje petje? Kako se razlikujeta petje ptic in petje človeka? Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? na fotografiji: koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec z babico Ivanko Stritar (osebni arhiv)
»Svet je mogoče doživljati, čutiti, misliti, dojeti tudi z zaprtimi očmi. V tišini, zvoku iz narave, besedi iz človekovih ust,« je zapisal zdravnik specialist nevropediater Igor M Ravnik in dodal: »Dan se ne začne s tem, da nam z ekrana voščijo Dober dan, ampak že prej, ko zaslišimo ptičje petje …« Zato bomo tudi v svet glasbe in z njo povezanih spominov tokrat vstopili s ptičjim petjem in glasbo, ki jo je navdihnilo.
Neveljaven email naslov