Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Triletni evropski projekt "B-Air – Zvočna umetnost za malčke, dojenčke in ranljive skupine", katerega katerega nosilec je Radio Slovenija, širi naše dojemanje zvoka in njegovega pomena za ranljive skupine – tudi najmlajše. Ti so med drugim v ospredju mednarodnega večdisplinarnega simpozija, ki se v okviru projekta B-AIR v sodelovanju z Ustanovo Imago Sloveniae odvija na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.
Zvok izrazito vpliva na človeške možgane – na razvoj otroka, na ustvarjalno mišljenje, lahko ima tudi terapevtske učinke. Projekt B-AIR želi misliti potencialnost zvoka – ste kdaj denimo razmišljali o pomenu zvoka v porodni sobi? Tudi to je ena od tem dvodnevnega simpozija, ki se posveča vlogi zvoka in glasbe v občutljivih človeških obdobjih ter okoliščinah, posebej v najzgodnejšem razvoju. Zbralo se je 24 strokovnjakov z različnih področij, zvoku pri porodu pa se posveča Zalka Drglin z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Otrok sliši že v materinim telesu, najprej zvoke telesa, pozneje tudi njen glas.Zato je pomembno, da sodelujoči pri porodu šepetajo oziroma govorijo s toplim tonom, saj to omogoči spoznavanje med novorojenčkom in njegovimi bližnjimi. Glede vidika porodnice pravi, da pomaga, če se počutijo varne in sprejete v prostoru, da se lahko tudi glasovno izražajo, kar porod olajša.
Če bi morda mislili, da je svet gluhih brez zvoka, to ne drži, opozarja več sodelujočih. Dana Papachristou in Yorgos Samantos sta predstavila projekt Audibility, v okviru katerega so izvedli več delavnic v šolah, eno pa so namenili tudi odraslim. Pri tem so so sodelovali z različnimi umetniki in umetnicami, nekaterimi med njimi tudi gluhimi ali naglušnimi. Poudarjata, da je razmislek o tem, kako zvok dojemajo gluhi in naglušni, pomemben tudi za tiste, ki slišijo.
Kako se tudi nezavedno glasbeno in glasovno izražamo v vsakdanjem življenju, pa zanima Jako Škapina, ki se ukvarja s tako imenovano pedagogiko sodelovalne vokalne improvizacije, umetniške oblike spontanega glasbenega izražanja. Glas pogosto uporabljamo ne da bi o njem posebej razmišljali, pravi. V ponedeljek pa bo Jaka Škapin v okviru projekta B AIR izvedel tudi brezplačno delavnico gibalno-vokalne improvizacijo za ljudi s Parkinsonovo boleznijo in njihove svojce.
Triletni evropski projekt "B-Air – Zvočna umetnost za malčke, dojenčke in ranljive skupine", katerega katerega nosilec je Radio Slovenija, širi naše dojemanje zvoka in njegovega pomena za ranljive skupine – tudi najmlajše. Ti so med drugim v ospredju mednarodnega večdisplinarnega simpozija, ki se v okviru projekta B-AIR v sodelovanju z Ustanovo Imago Sloveniae odvija na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.
Zvok izrazito vpliva na človeške možgane – na razvoj otroka, na ustvarjalno mišljenje, lahko ima tudi terapevtske učinke. Projekt B-AIR želi misliti potencialnost zvoka – ste kdaj denimo razmišljali o pomenu zvoka v porodni sobi? Tudi to je ena od tem dvodnevnega simpozija, ki se posveča vlogi zvoka in glasbe v občutljivih človeških obdobjih ter okoliščinah, posebej v najzgodnejšem razvoju. Zbralo se je 24 strokovnjakov z različnih področij, zvoku pri porodu pa se posveča Zalka Drglin z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Otrok sliši že v materinim telesu, najprej zvoke telesa, pozneje tudi njen glas.Zato je pomembno, da sodelujoči pri porodu šepetajo oziroma govorijo s toplim tonom, saj to omogoči spoznavanje med novorojenčkom in njegovimi bližnjimi. Glede vidika porodnice pravi, da pomaga, če se počutijo varne in sprejete v prostoru, da se lahko tudi glasovno izražajo, kar porod olajša.
Če bi morda mislili, da je svet gluhih brez zvoka, to ne drži, opozarja več sodelujočih. Dana Papachristou in Yorgos Samantos sta predstavila projekt Audibility, v okviru katerega so izvedli več delavnic v šolah, eno pa so namenili tudi odraslim. Pri tem so so sodelovali z različnimi umetniki in umetnicami, nekaterimi med njimi tudi gluhimi ali naglušnimi. Poudarjata, da je razmislek o tem, kako zvok dojemajo gluhi in naglušni, pomemben tudi za tiste, ki slišijo.
Kako se tudi nezavedno glasbeno in glasovno izražamo v vsakdanjem življenju, pa zanima Jako Škapina, ki se ukvarja s tako imenovano pedagogiko sodelovalne vokalne improvizacije, umetniške oblike spontanega glasbenega izražanja. Glas pogosto uporabljamo ne da bi o njem posebej razmišljali, pravi. V ponedeljek pa bo Jaka Škapin v okviru projekta B AIR izvedel tudi brezplačno delavnico gibalno-vokalne improvizacijo za ljudi s Parkinsonovo boleznijo in njihove svojce.
Naslovi treh nagrajenih zgodb natečaja so že nekaj časa znani, na slovesnem dogodku v Studiu 26 Radia Slovenija pa bomo razkrili še avtorje besedil. Dogodek bo pospremila glasba v interpretaciji Klemna Golnerja, zmagovalno zgodbo pa bomo slišali v interpretaciji Branka Jordana, Tadeja Piška in Line Akif. Letošnja strokovna žirija v sestavi Tadeja Krečič Scholten (predsednica), Tatjana Jamnik in Gašper Troha je izbirala med 734 zgodbami, kar je najvišje število v zgodovini natečaja.
Čestitamo zmagovalcu Juriju Černiču, avtorju zgodbe Vlak ob 6.15. Strokovna žirija je v svoji utemeljitvi zapisala naslednje: Vlak ob 6.15 je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. V okolju, v katerem so gozdovi, polja in travniki, ni pa vrveža in ljudi. Avtor oziroma avtorica postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega. Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor oziroma avtorica izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja.
Čestitamo zmagovalcu Juriju Černiču, avtorju zgodbe Vlak ob 6.15. Strokovna žirija je v svoji utemeljitvi zapisala naslednje: Vlak ob 6.15 je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. V okolju, v katerem so gozdovi, polja in travniki, ni pa vrveža in ljudi. Avtor oziroma avtorica postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega. Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor oziroma avtorica izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja.
Minila so tri desetletja, odkar je Babica šla na jug. Vinci Vogue Anžlovar je medtem posnel več filmov in pri vseh šel z glavo skozi zid: zanje je zbiral sredstva v tujini, vmes pa se boril notranjimi demoni in opravljal raznolike službe. Njegova zadnja zaposlitev, preden je znova poprijel za režijsko taktirko, je bila vožnja taksija. Avgusta je padla prva klapa njegovega novega celovečerca Dedek gre na jug. Kot je povedal v pogovoru z Urbanom Tarmanom, gre ekipa znova z glavo skozi zid: kljub zamrznitvi javnega sofinanciranja s strani Filmskega centra oziroma kulturnega ministrstva, je filmska ekipa že imela deset snemalnih dni; producent Branislav Srdić pa je, da bi se snemanje vendarle začelo, celo dvignil kredit in zanj zastavil svojo hišo, garažo in kolo. Vinci Vogue Anžlovar pojasnjuje, kako je film Dedek gre na jug povezan z Babico.
Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar v pogovoru s Teso Drev Juh govori o trenutni finančni situaciji, v kateri se je znašel slovenski film (in z njim njegovi ustvarjalci).
Prejšnjo soboto se je zaključil 77. Beneški filmski festival – na dogodku, na katerem ni bilo velikih ameriških produkcij kot je bilo v navadi v zadnjih letih, je vseeno zmagal ameriški film, in sicer intimna družbenokritična drama Nomadland (Dežela nomadov) režiserke Chloe Zhao, v kateri glavno vlogo odigra Frances McDormand. Več o letošnji Mostri v komentarju Ingrid Kovač Brus
Letošnjo nagrado za najboljši evropski film v sekciji Dnevi avtorjev na Beneškem filmskem festivalu je prejela slovenska manjšinska koprodukcija Oaza. Lani je isto nagrado dobil film Corpus Christi poljskega cineasta Jana Komase. Film, katerega zgodba temelji na pojavu lažnih duhovnikov na Poljskem, si lahko zdaj ogledate v slovenski art kino mreži. Film je navdušil Gorazda Trušnovca.
V komediji Vojna z dedkom vlogo dedka igra Robert De Niro. Film si je ogledala Gaja Pöschl.
Po 15-ih letih premora Umetnostna galerija Maribor pripravlja Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki bo svoja vrata odprl spomladi prihodnje leto. Prispevek Irene Kodric Cizerl.
Sinoči je celjsko gledališče otvorilo svojo jubilejno, sedemdeseto sezono s komedijo enega največkrat prevedenih in uprizarjanih sodobnih nemških dramatikov, Lutza Hübnerja z naslovom Marjetka, stran 89. Premiero si je ogledala Vilma Štritof.
V Mariboru so se začeli »Dnevi zaganjanja EKO 8«, tridnevno dogajanje, s katerim mariborska umetnostna galerija opominja na Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki ga bo po 15 letih premora znova organizirala v Mariboru. Zaradi nevarnosti virusne okužbe so večmesečno dogajanje prestavili na prihodnjo pomlad. Brigita Mohorič.
Branje je z vidika človekovega obstoja mlada veščina. Beremo nekaj tisočletij, kar pa je premalo, da bi se v možganih razvili posebni centri za branje, zato med branjem možgani uporabljajo omrežja, ki so namenjena drugim funkcijam. Pri slabših bralcih se aktivira velik del možganov, pri dobrih bralcih pa del, ki je namenjen prepoznavanju obrazov. In ravno ta del možganov je povezan s človekovim čustvenim in socialnim doživljanjem. Da branje spodbuja k empatiji, sočutju in vzgoji srca tako niso le lepe besede, saj jih podpirajo tudi raziskave delovanja možganov. Pretirana raba zaslonov pa ima na drugi strani veliko slabih učinkov na razvoj otroka. Še posebej občutljivi so predšolski otroci. Pri njih se je pokazalo, da jim je gledanje zaslonov porušilo mikrostrukturo v delih možganov, ki so namenjeni za govor in razvoj jezika. Celoten pogovor z državno sekretarko Tino Bregant, ki je doktorirala iz nevropediatrije, lahko poslušate v oddaji Jezikovni pogovori. Vir fotografije: Pixabay
Neveljaven email naslov