Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Viva il cinema! ob odprtju 80. Mostre

01.09.2023

Takt festivalu je na uvodni novinarski konferenci na Lidu dal predsednik glavne žirije, Američan Damien Chazelle. »Pomembno je, da od umetnosti živijo tudi ljudje, ki jo ustvarjajo,« je v sredo dejal režiser hollywoodskih filmov Ritem norosti, Dežela la la in Babilon.  "Kot veste, je danes 121. dan stavke hollywoodskih scenaristov in 48. dan, ko stavkajo igralci. Na kratko bom spregovoril o tej temi. Ključno je, da ima vsako umetniško delo vrednost samo po sebi, da ni samo kos vsebine, kar je ta hip najljubša beseda v Hollywoodu. Glede stavke je na mizi veliko vprašanj, vendar se mi zdi, da je to osrednje. Od tod izvira razprava o nadomestilih in tako naprej. V resnici gre za to, da bi ljudje za vsako ustvarjeno umetniško delo dobili plačilo. Verjamem, da ima umetnost prednost pred vsebino. Tukaj smo zato, da na glas povemo, da ta boj poteka. To je tudi razlog, da številni, ki bi po mojem mnenju z veseljem prišli na festival, ne morejo biti tukaj. To so težki časi v Hollywoodu, zlasti za scenariste in igralce, pa tudi za celotne ekipe; za vse, ki jih je prizadela zaustavitev dela. To želim poudariti, medtem ko smo v Benetkah in slavimo filmsko umetnost."   In štafeto je od Chazella prevzel eden od največjih hollywoodskih zvezdnikov srednjih let, ki je imel zeleno luč za obisk Lida, saj je z režiserjem Michaelom Mannom posnel film neodvisne produkcije, ki je z igralskim sindikatom uspel podpisati vmesni dogovor in z njim omogočil promocijo filma. Mediji so ugibali, ali bo Adam Driver v znak solidarnosti festival izpustil, toda Driver je, kot je dejal, prav zato raje nastopil. "Zakaj lahko manjše distribucijsko podjetje, kot sta Neon in STX International, z vmesnim dogovorom izpolni sanjske zahteve sindikata igralcev SAG, veliko podjetje, kot sta Netflix in Amazon, pa ne? In vsakič, ko člani sindikata SAG podpremo film, ki je podpisal začasni sporazum, je samo še bolj očitno, kdo je pripravljen podpreti sodelavce in kdo ne. Ko se je pojavila priložnost začasnega dogovora, je to še dodaten razlog, zakaj podpreti sindikat. In zato sem tukaj, da jih podpiram, da sem solidaren z njimi; da pokažem, da gre v resnici za ljudi, s katerimi ustvarjamo."   Biografska drama Ferrari o italijanskem dirkaču in ustanovitelju znamke superšportnih avtomobilov, Enzu Ferrariju z Driverjem v glavni vlogi, je po poročanju revije Varity še pred premiero doživela šestminutni stoječi aplavz. Objavljene so že prve recenzije. Film o zgodnjih, smrtonosnih časih formule 1 in o dirkaškem geniju po poročanju britanskega portala Screen Daily nikoli ne uspe prestaviti v najvišjo prestavo; zdi se, da so v montaži izrezali nekaj prizorov, kar se v filmu opazi.             Svetovno premiero je v Benetkah že doživel igrani celovečerec Dogman, film režiserja Luca Bessona, avtorja Velike modrine, Petega elementa in Nikite. Dogman je njegov prvi film, ki se v Benetkah poteguje za zlatega leva. In zgodba: Caleb Landry Jones igra od vsega hudega zdelanega moškega, ki najde odrešitev v ljubezni do psov. Besson je povedal, da so se med pripravami družili s krdelom psov. Jutranji ritual je pomagal, da so se vsi – tako psi kot ljudje – dobro razumeli. "Pišem že od svojega 16. leta, vsako jutro ob petih zjutraj, in to je moj način pobega s tega sveta. Film je spodbudil neki članek. Ko sem ga prebral, sem pomislil, kakšno življenje ima lahko fant s tako odrezanimi koreninami, potem ko so ga starši zapirali v kletko? Ali postaneš terorist ali Mati Tereza oziroma kdo sploh lahko postaneš? Poskusil sem si predstavljati njegovo življenje. In nastal je Dogman."   V Benetkah so že odvrtele premiere novih filmov Pabla Larraina El Conde – satire, ki čilskega diktatorja Augusta Pinocheta prikazuje kot 250 let starega vampirja – ter novega celovečerca Yorgosa Lanthimosa, pionirja tako imenovanega »grškega čudaškega vala«. Film z naslovom Nesrečna bitja je znova posnel z Emmo Stone. O izbranih filmih, pa tudi o bosanski klasiki Slike iz življenja udarnika, ki jo bodo po pol stoletja znova zavrteli v Benetkah, potem ko so pri njeni digitalni restavraciji sodelovali tudi slovenski filmarji, pa več v prihodnji oddaji oziroma z besedami Damiena Chazella, ki je na Mostri citiral Fellinija: Viva il cinema! Foto: Wikipedia


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Viva il cinema! ob odprtju 80. Mostre

01.09.2023

Takt festivalu je na uvodni novinarski konferenci na Lidu dal predsednik glavne žirije, Američan Damien Chazelle. »Pomembno je, da od umetnosti živijo tudi ljudje, ki jo ustvarjajo,« je v sredo dejal režiser hollywoodskih filmov Ritem norosti, Dežela la la in Babilon.  "Kot veste, je danes 121. dan stavke hollywoodskih scenaristov in 48. dan, ko stavkajo igralci. Na kratko bom spregovoril o tej temi. Ključno je, da ima vsako umetniško delo vrednost samo po sebi, da ni samo kos vsebine, kar je ta hip najljubša beseda v Hollywoodu. Glede stavke je na mizi veliko vprašanj, vendar se mi zdi, da je to osrednje. Od tod izvira razprava o nadomestilih in tako naprej. V resnici gre za to, da bi ljudje za vsako ustvarjeno umetniško delo dobili plačilo. Verjamem, da ima umetnost prednost pred vsebino. Tukaj smo zato, da na glas povemo, da ta boj poteka. To je tudi razlog, da številni, ki bi po mojem mnenju z veseljem prišli na festival, ne morejo biti tukaj. To so težki časi v Hollywoodu, zlasti za scenariste in igralce, pa tudi za celotne ekipe; za vse, ki jih je prizadela zaustavitev dela. To želim poudariti, medtem ko smo v Benetkah in slavimo filmsko umetnost."   In štafeto je od Chazella prevzel eden od največjih hollywoodskih zvezdnikov srednjih let, ki je imel zeleno luč za obisk Lida, saj je z režiserjem Michaelom Mannom posnel film neodvisne produkcije, ki je z igralskim sindikatom uspel podpisati vmesni dogovor in z njim omogočil promocijo filma. Mediji so ugibali, ali bo Adam Driver v znak solidarnosti festival izpustil, toda Driver je, kot je dejal, prav zato raje nastopil. "Zakaj lahko manjše distribucijsko podjetje, kot sta Neon in STX International, z vmesnim dogovorom izpolni sanjske zahteve sindikata igralcev SAG, veliko podjetje, kot sta Netflix in Amazon, pa ne? In vsakič, ko člani sindikata SAG podpremo film, ki je podpisal začasni sporazum, je samo še bolj očitno, kdo je pripravljen podpreti sodelavce in kdo ne. Ko se je pojavila priložnost začasnega dogovora, je to še dodaten razlog, zakaj podpreti sindikat. In zato sem tukaj, da jih podpiram, da sem solidaren z njimi; da pokažem, da gre v resnici za ljudi, s katerimi ustvarjamo."   Biografska drama Ferrari o italijanskem dirkaču in ustanovitelju znamke superšportnih avtomobilov, Enzu Ferrariju z Driverjem v glavni vlogi, je po poročanju revije Varity še pred premiero doživela šestminutni stoječi aplavz. Objavljene so že prve recenzije. Film o zgodnjih, smrtonosnih časih formule 1 in o dirkaškem geniju po poročanju britanskega portala Screen Daily nikoli ne uspe prestaviti v najvišjo prestavo; zdi se, da so v montaži izrezali nekaj prizorov, kar se v filmu opazi.             Svetovno premiero je v Benetkah že doživel igrani celovečerec Dogman, film režiserja Luca Bessona, avtorja Velike modrine, Petega elementa in Nikite. Dogman je njegov prvi film, ki se v Benetkah poteguje za zlatega leva. In zgodba: Caleb Landry Jones igra od vsega hudega zdelanega moškega, ki najde odrešitev v ljubezni do psov. Besson je povedal, da so se med pripravami družili s krdelom psov. Jutranji ritual je pomagal, da so se vsi – tako psi kot ljudje – dobro razumeli. "Pišem že od svojega 16. leta, vsako jutro ob petih zjutraj, in to je moj način pobega s tega sveta. Film je spodbudil neki članek. Ko sem ga prebral, sem pomislil, kakšno življenje ima lahko fant s tako odrezanimi koreninami, potem ko so ga starši zapirali v kletko? Ali postaneš terorist ali Mati Tereza oziroma kdo sploh lahko postaneš? Poskusil sem si predstavljati njegovo življenje. In nastal je Dogman."   V Benetkah so že odvrtele premiere novih filmov Pabla Larraina El Conde – satire, ki čilskega diktatorja Augusta Pinocheta prikazuje kot 250 let starega vampirja – ter novega celovečerca Yorgosa Lanthimosa, pionirja tako imenovanega »grškega čudaškega vala«. Film z naslovom Nesrečna bitja je znova posnel z Emmo Stone. O izbranih filmih, pa tudi o bosanski klasiki Slike iz življenja udarnika, ki jo bodo po pol stoletja znova zavrteli v Benetkah, potem ko so pri njeni digitalni restavraciji sodelovali tudi slovenski filmarji, pa več v prihodnji oddaji oziroma z besedami Damiena Chazella, ki je na Mostri citiral Fellinija: Viva il cinema! Foto: Wikipedia


24.06.2017

Mediteran: Rimski oratorij, 68. oddaja

Osrednje mesto v oseminšestdeseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere namenjamo rimskemu oratoriju, novi slogovni in glasbeni zvrsti, ki je očiščena scenskih in igralskih prvin privzela ime po kraju prve uprizoritve, oratoriju v rimski cerkvi Santa Maria in Vallicella. Največji mojster te zvrsti je bil prav gotovo Giacomo Carissimi z oratorijem Jefte, pomembni ustvarjalci pa so bili tudi Alessandro Stradella, Alessandro Scarlatti in Emilio de’ Cavalieri. Na sporedu bodo še dve instrumentalni skladbi Girolama Frescobaldija in Georga Friedricha Händla ter odlomki iz sakralnih del Josquina des Preza, Orlanda di Lassa in Orazia Benevolija.


20.06.2017

Carpe artem 6-Prepričljive laži-SSKK 20.6.17

Predstavili bomo posnetke 6. koncerta cikla Carpe Artem, ki ga prireja društvo za komorno glasbo Amadeus v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor. Na šestem koncertu z naslovom Prepričljive laži so prvič izvedli naročeno novo delo slovenske skladateljice Nane Forte, ki je o skladbi tudi spregovorila, deli ruskih skladateljev: Kvintet za klavir in pihala Nikolaja Rimskega-Korsakova in Septet Igorja Stravinskega ter skladbo Lies You Can Believe In / Laži, v katere lahko verjameš za godalni trio sodobne ameriške skladateljice Missy Mazzoli.


17.06.2017

Mediteran: Dragulji rimske sakralne glasbe, 67. oddaja

Pred nami je sedeminšestdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Nahajamo v Rimu, ki v našem ciklu oddaj zavzema posebno mesto. Prejšnja oddaja je bila v znamenju glasbe in poezije starega Rima, tokrat pa se bomo odpravili na prvi pravi potep po Večnem mestu in obiskali nekaj znamenitih cerkva. Rdeča nit današnje oddaje je rimska sakralna glasba. Slišali bomo srednjeveška napeva in umetelne vokalne mojstrovine Feliceja Aneria, Giovannija Pierluigija da Palestrine, Giovannija Marie Nanina in Gregoria Allegrija. Na sporedu bo še glasba Giuseppa Demachija, Franza Liszta in Hansa Pfitznerja.


10.06.2017

Mediteran: Glasba in poezija starega Rima, 66. oddaja

V šestinšestdeseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere se bomo najprej posvetili prastarim glasbenim primerom, nastalim na širšem območju Rima. Podrobneje bomo predstavili nekaj antičnih rimskih glasbil, kot jih je definiral milanski skladatelj in eksperimentalni paleoorganolog Walter Maioli, nato pa bomo slišali še nekaj izbranih odlomkov latinskih pesniških besedil v uglasbitvah Josquina Despreza, Marbriana de Orta, Jacobusa Gallusa in Carla Orffa. Na sporedu bo še glasba Henryja Purcella in Carla Dittersa von Dittersdorfa.


03.06.2017

Mediteran: Antični Rim na opernih odrih, 65. oddaja

V petinšestdeseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere bomo podrobneje predstavili podobe antičnega Rima na opernih odrih. Odkrivali bomo baročne operne zgodbe o Popeji in Neronu, Agripini, Titu Manliju, Scipionu na Španskem, diktatorju Luciju Papiriju, Arminiju in mnogih drugih. Na sporedu bo glasba Claudia Monteverdija, Georga Friedricha Händla, Antonia Vivaldija, Antonia Caldare, Johanna Adolpha Hasseja, Carla Heinricha Grauna, Christopha Willibalda Glucka in Nicola Porpore.


27.05.2017

Mediteran: Barvita Sardinija in legenda o Romulu in Remu, 64. oddaja

Prvi del 64. oddaje iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere se bomo zadržali na Sardiniji. Poslušali bomo barvite opise sardinske narave in otoške dediščine, kot sta jo opisala Primo Levi in Roberto Giardina. V nadaljevanju bomo odpluli v Civitavecchio, antično pristanišče, ki ga je ustanovil cesar Trajan in obudili nekaj mitoloških legend o nastanku Rima. Med njimi je tudi legenda o Romulu in Remu, slišali pa boste še odlomka iz Vergilove Eneide. Na sporedu bo glasba, pod katero so se podpisali Ennio Porrino, Giovanna Marini, Carl Friedrich Zelter, Domenico Cimarosa, Giuseppe Sarti, Gaetano Latilla, Josef Mysliveček in Johann Adolph Hasse.


20.05.2017

Mediteran: Skrivnostna Korzika, 63. oddaja

Pred nami je triinšestdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Potem, ko smo se prejšnji teden za dlje časa ustavili na Elbi, bomo večji del današnje oddaje namenili še enemu otoku – Korziki. Obiskali bomo Bastio, Napoleonovo rojstno mesto Ajaccio in druge pomembnejše otoške kraje. Predstavili bomo tudi ozadje osemletnega korziškega izgnanstva rimskega dramatika in filozofa Seneke, v zadnjem delu oddaje pa bomo odpluli na Sardinijo. Oddajo bodo prepletali glasbeni odlomki Pietra Nardinija, Jeana-Françoisa Le Sueurja, Giovannija Paisiella, Nicolasa Rozeja, Claudija Monteverdija, Clauda Debussyja in Osvalda Golijova.


13.05.2017

Mediteran: Livorno in Elba, 62. oddaja

Na vrsti je dvainšestdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo predstavili glasbo nekaterih pisanskih skladateljev, danes pa se bomo dokončno poslovili od Pise in najprej obiskali posestvo San Rossore na obrobju Pise, kjer sta se poleti 1839 mudila Franz Liszt in Marie d’Agoult. Nato se bomo odpravili v Livorno, mesto Pietra Mascagnija in opernega reformatorja Ranierija de’ Calzabigija, od tam pa v Portoferraio na Elbi, otoku prvega italijanskega skladatelja operet Giuseppa Petrija.


06.05.2017

Mediteran: Pisa - priča burne preteklosti, 61. oddaja

Na vrsti je enainšestdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo obiskali Viareggio in Piso, kjer se bomo zadržali tudi danes. Na sporedu bo namreč glasba pisanskih skladateljev, podrobneje pa bomo predstavili zgodbo o mukah grofa Ugolina della Gherardesca, ki je skupaj s sinovoma in nečakoma umrl v stolpu lakote. Zgodbo je upodobil Dante v triintridesetem spevu Pekla, navdihnila pa je tudi številne skladatelje, kot so Francesco Morlacchi, Gaetano Donizzeti in Robert Marsh. Slišali boste tudi dela, pod katera so se podpisali Giuseppe Guami, Azzolino della Ciaja, Francesco Corteccia, Mattio Rampollini, Antonio Brunelli, Giuseppe Cristiano Lidarti, Filippo Maria Gherardeschi in Giuseppe Gherardeschi.


29.04.2017

Mediteran: Viareggio in Pisa, 60. oddaja

Pred nami je šestdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo se pomudili v Rapallu in Zalivu pesnikov, danes pa bomo naše potovanje nadaljevali v tirenskem obmorskem letovišču Viareggiu in nekoč cvetočemu zgodovinskemu mestu Pisi. V Viareggiu sta nekaj časa živela dva imenitna operna skladatelja Giovanni Pacini in Giacomo Puccini, Pisa pa je rojstni kraj izjemno nadarjene in izobražene družine Galilei. Slišali boste tudi glasbo Roberta Schumanna, Franza Liszta, Guillauma Dufaya in Iannisa Xenakisa.


22.04.2017

Mediteran: Zaliv pesnikov, 59. oddaja

Na vrsti je devetinpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo izpostavili nekaj umetnikov, ki so živeli ali letovali v Genovi, danes pa bomo dokončno zapustili to ligursko metropolo in se odpravili naprej proti Zalivu pesnikov. Obiskali bomo Rapallo, kjer je dvajset let živel ameriški pesnik in skladateljski samouk Ezra Pound, ter La Spezio – v tamkajšnjem gostišču je Richard Wagner dobil navdih za glasbo Renskega zlata. Poleg Poundove in Wagnerjeve glasbe bomo predvajali še dela Tiborja Serlyja, Hectorja Berlioza, Ottorina Respighija in Hansa Wernerja Henzeja, slišali pa boste tudi pesmi Françoisa Villona in Percyja Byssheja Shelleya.


20.04.2017

Carte artem 5

Na 5. komornem koncertu Carpe artem, ki je bil 30. marca 2017 v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor, so nastopili pihalci in godalci, gostje: oboist Dario Golčić, solist oboist simfoničnega orkestra hrvaške radiotelevizije, pianist Miha Haas, in violist Nejc Mikolič, član simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, ter člani simfoničnega orkestra SNG Maribor: koncertna mojstrica, violinistka Oksana Pečeny Dolenc, klarinetist Lovro Turin, violončelist Gorazd Strlič in kontrabasist Uroš Lečnik. Koncertni spored so v prvem delu posvetili izvedbi Tria v B-duru, op. 11, za klarinet, violončelo in klavir, Ludwiga van Beethovna in delu Fantasy Quartet za oboo, violino, violo in violončelo Ernesta Johna Moerana. V drugem delu so izvedli Radosti za oboo, violo in klavir Igorja Krivokapiča, nato pa Kvintet op. 39 za oboo, klarinet, violino, violo in kontrabas, op. 39, Sergeja Prokofjeva.


20.04.2017

Carte artem 5

Na 5. komornem koncertu Carpe artem, ki je bil 30. marca 2017 v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor, so nastopili pihalci in godalci, gostje: oboist Dario Golčić, solist oboist simfoničnega orkestra hrvaške radiotelevizije, pianist Miha Haas, in violist Nejc Mikolič, član simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, ter člani simfoničnega orkestra SNG Maribor: koncertna mojstrica, violinistka Oksana Pečeny Dolenc, klarinetist Lovro Turin, violončelist Gorazd Strlič in kontrabasist Uroš Lečnik. Koncertni spored so v prvem delu posvetili izvedbi Tria v B-duru, op. 11, za klarinet, violončelo in klavir, Ludwiga van Beethovna in delu Fantasy Quartet za oboo, violino, violo in violončelo Ernesta Johna Moerana. V drugem delu so izvedli Radosti za oboo, violo in klavir Igorja Krivokapiča, nato pa Kvintet op. 39 za oboo, klarinet, violino, violo in kontrabas, op. 39, Sergeja Prokofjeva.


15.04.2017

Mediteran: Slavna imena Genove, 58. oddaja

Pred nami je oseminpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo se odpravili na krajši obhod po genovskih gledališčih in predstavili Krištofa Kolumba, ki naj bi bil po nekaterih virih rojen v tem ligurskem središču, kjer se bomo zadržali tudi danes. Raziskali bomo bogato zgodovino mesta in izpostavili nekaj vidnih umetnikov, ki so živeli ali letovali v Genovi. To so bili pesnika Eugenio Montale in William Butler Yeats, kantavtor Fabrizio De André, ter skladatelji Edward Elgar, Luigi Nono, Benjamin Britten in Jean Sibelius. Slišali boste tudi glasbo Bernardina Borlasce, Domenica Guaccera, Giulia Caccinija in Friedricha Nietzscheja.


08.04.2017

Mediteran: Genovska gledališča in Krištof Kolumb, 57. oddaja

Na vrsti je sedeminpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Preteklo oddajo smo v celoti posvetili violinskemu virtuozu in skladatelju Niccoloju Paganiniju, ki bo zaznamoval tudi uvodne minute današnje oddaje. Nato se bomo odpravili na kratek obhod po genovskih gledališčih, predstavili Krištofa Kolumba, ki naj bi se po nekaterih virih rodil v Genovi in oddajo sklenili z odlomkom iz opere Simon Boccanegra Giuseppa Verdija. Na sporedu bo še glasba Franza Leharja, Francesca Gnecca, Alberta Franchettija, Juana Pereza Bocanegre, Jacquesa Offenbacha in Philipa Glassa.


01.04.2017

Mediteran: Paganini - vražji violinist, 56. oddaja

Pred nami je šestinpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Še vedno smo v Genovi, glavnem mestu severozahodne italijanske pokrajine Ligurije. Današnjo oddajo bomo v celoti posvetili v tem mestu rojenemu violinskemu virtuozu in skladatelju Niccoloju Paganiniju, ki je zapustil bogat opus izjemno zahtevnih del za violino ter se s svojim igranjem in pojavo povzdignil skoraj v mit. Poleg njegove glasbe bodo na sporedu tudi dela Franza Liszta, Johannesa Brahmsa, Frédérica Chopina, Roberta Schumanna, Alfreda Šnitkeja in Camilla Sivorija, ki so našli ustvarjalni navdih v Paganinijevih skladbah.


25.03.2017

Mediteran: Slikovita in ponosna Genova, 55. oddaja

Na vrsti je petinpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnjo oddajo smo v celoti posvetili ustvarjalnosti Luciana Beria, danes pa se bomo zadržali v Genovi. Slišali bomo, kako je to pristaniško mesto doživel avtor oddaje Carlo de Incontrera in predvajali dela skladateljev, ki so vsaj del življenja preživeli v tem slikovitem italijanskem mestu. Na sporedu bo glasba Franchinusa Gaffuriusa, Vincenza Ruffa, Sebastiana Feste, Gaspara Fiorina, Simoneja Molinara, Michelangela Rossija, Alessandra Stradelle in drugih.


18.03.2017

Mediteran: Ligurija - dežela Luciana Beria, 54. oddaja

Pred nami je štiriinpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo se pomudili v Nici, glasbenem središču Azurne obale, danes pa bomo prečkali francosko-italijansko mejo in obiskali nekaj ligurskih mest na severozahodni obali Italije: Ventimiglio, Bordighero, San Remo in Oneglio – rojstno mesto Luciana Beria, glasbenega velikana 20. stoletja, ki mu je posvečena tokratna oddaja. V njej boste slišali odlomke iz nekaterih Beriovih del, kot so opera Kralj posluša, Laborintus II, Sekvenca III za glas solo in Ljudske pesmi, na sporedu pa bo tudi glasba Ambroisa Thomasa in Sergia Liberovicija.


11.03.2017

Mediteran: Nica - glasbeno središče Azurne obale, 53.oddaja

Pred nami je triinpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo potovali skozi nekaj znamenitih krajev Azurne obale, današnjo oddajo pa v celoti namenjamo Nici – glavnemu mestu Azurne obale. Najprej bomo obiskali slikarsko fundacijo Maeght v kraju Saint-Paul de Vence v predmestju Nice, nato pa bomo izvedeli še, kako so z Nico povezani skladatelji Hector Berlioz, Peter Iljič Čajkovski, Jacques Fromental Halévy, Georgij Sviridov, Igor Stravinski in Cécile Chaminade.


04.03.2017

Mediteran: Na Azurni obali, 52. oddaja

Na vrsti je dvainpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo pripotovali v Marseille, od koder se tokrat bomo podali naprej proti številnim letoviškim mestom Azurne obale: Hyeresu, Saint-Tropezu, Mouginsu, Antibesu in filmski meki Cannesu. Na sporedu bo glasba, pod katero so se podpisali Lucien Guerinel, Maurice Ohana, Louis Durey, Benjamin Godard, Germaine Tailleferre, Pierre Boulez, Claude Debussy in Ernest Chausson.


Stran 105 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov