Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Viva il cinema! ob odprtju 80. Mostre

01.09.2023

Takt festivalu je na uvodni novinarski konferenci na Lidu dal predsednik glavne žirije, Američan Damien Chazelle. »Pomembno je, da od umetnosti živijo tudi ljudje, ki jo ustvarjajo,« je v sredo dejal režiser hollywoodskih filmov Ritem norosti, Dežela la la in Babilon.  "Kot veste, je danes 121. dan stavke hollywoodskih scenaristov in 48. dan, ko stavkajo igralci. Na kratko bom spregovoril o tej temi. Ključno je, da ima vsako umetniško delo vrednost samo po sebi, da ni samo kos vsebine, kar je ta hip najljubša beseda v Hollywoodu. Glede stavke je na mizi veliko vprašanj, vendar se mi zdi, da je to osrednje. Od tod izvira razprava o nadomestilih in tako naprej. V resnici gre za to, da bi ljudje za vsako ustvarjeno umetniško delo dobili plačilo. Verjamem, da ima umetnost prednost pred vsebino. Tukaj smo zato, da na glas povemo, da ta boj poteka. To je tudi razlog, da številni, ki bi po mojem mnenju z veseljem prišli na festival, ne morejo biti tukaj. To so težki časi v Hollywoodu, zlasti za scenariste in igralce, pa tudi za celotne ekipe; za vse, ki jih je prizadela zaustavitev dela. To želim poudariti, medtem ko smo v Benetkah in slavimo filmsko umetnost."   In štafeto je od Chazella prevzel eden od največjih hollywoodskih zvezdnikov srednjih let, ki je imel zeleno luč za obisk Lida, saj je z režiserjem Michaelom Mannom posnel film neodvisne produkcije, ki je z igralskim sindikatom uspel podpisati vmesni dogovor in z njim omogočil promocijo filma. Mediji so ugibali, ali bo Adam Driver v znak solidarnosti festival izpustil, toda Driver je, kot je dejal, prav zato raje nastopil. "Zakaj lahko manjše distribucijsko podjetje, kot sta Neon in STX International, z vmesnim dogovorom izpolni sanjske zahteve sindikata igralcev SAG, veliko podjetje, kot sta Netflix in Amazon, pa ne? In vsakič, ko člani sindikata SAG podpremo film, ki je podpisal začasni sporazum, je samo še bolj očitno, kdo je pripravljen podpreti sodelavce in kdo ne. Ko se je pojavila priložnost začasnega dogovora, je to še dodaten razlog, zakaj podpreti sindikat. In zato sem tukaj, da jih podpiram, da sem solidaren z njimi; da pokažem, da gre v resnici za ljudi, s katerimi ustvarjamo."   Biografska drama Ferrari o italijanskem dirkaču in ustanovitelju znamke superšportnih avtomobilov, Enzu Ferrariju z Driverjem v glavni vlogi, je po poročanju revije Varity še pred premiero doživela šestminutni stoječi aplavz. Objavljene so že prve recenzije. Film o zgodnjih, smrtonosnih časih formule 1 in o dirkaškem geniju po poročanju britanskega portala Screen Daily nikoli ne uspe prestaviti v najvišjo prestavo; zdi se, da so v montaži izrezali nekaj prizorov, kar se v filmu opazi.             Svetovno premiero je v Benetkah že doživel igrani celovečerec Dogman, film režiserja Luca Bessona, avtorja Velike modrine, Petega elementa in Nikite. Dogman je njegov prvi film, ki se v Benetkah poteguje za zlatega leva. In zgodba: Caleb Landry Jones igra od vsega hudega zdelanega moškega, ki najde odrešitev v ljubezni do psov. Besson je povedal, da so se med pripravami družili s krdelom psov. Jutranji ritual je pomagal, da so se vsi – tako psi kot ljudje – dobro razumeli. "Pišem že od svojega 16. leta, vsako jutro ob petih zjutraj, in to je moj način pobega s tega sveta. Film je spodbudil neki članek. Ko sem ga prebral, sem pomislil, kakšno življenje ima lahko fant s tako odrezanimi koreninami, potem ko so ga starši zapirali v kletko? Ali postaneš terorist ali Mati Tereza oziroma kdo sploh lahko postaneš? Poskusil sem si predstavljati njegovo življenje. In nastal je Dogman."   V Benetkah so že odvrtele premiere novih filmov Pabla Larraina El Conde – satire, ki čilskega diktatorja Augusta Pinocheta prikazuje kot 250 let starega vampirja – ter novega celovečerca Yorgosa Lanthimosa, pionirja tako imenovanega »grškega čudaškega vala«. Film z naslovom Nesrečna bitja je znova posnel z Emmo Stone. O izbranih filmih, pa tudi o bosanski klasiki Slike iz življenja udarnika, ki jo bodo po pol stoletja znova zavrteli v Benetkah, potem ko so pri njeni digitalni restavraciji sodelovali tudi slovenski filmarji, pa več v prihodnji oddaji oziroma z besedami Damiena Chazella, ki je na Mostri citiral Fellinija: Viva il cinema! Foto: Wikipedia


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Viva il cinema! ob odprtju 80. Mostre

01.09.2023

Takt festivalu je na uvodni novinarski konferenci na Lidu dal predsednik glavne žirije, Američan Damien Chazelle. »Pomembno je, da od umetnosti živijo tudi ljudje, ki jo ustvarjajo,« je v sredo dejal režiser hollywoodskih filmov Ritem norosti, Dežela la la in Babilon.  "Kot veste, je danes 121. dan stavke hollywoodskih scenaristov in 48. dan, ko stavkajo igralci. Na kratko bom spregovoril o tej temi. Ključno je, da ima vsako umetniško delo vrednost samo po sebi, da ni samo kos vsebine, kar je ta hip najljubša beseda v Hollywoodu. Glede stavke je na mizi veliko vprašanj, vendar se mi zdi, da je to osrednje. Od tod izvira razprava o nadomestilih in tako naprej. V resnici gre za to, da bi ljudje za vsako ustvarjeno umetniško delo dobili plačilo. Verjamem, da ima umetnost prednost pred vsebino. Tukaj smo zato, da na glas povemo, da ta boj poteka. To je tudi razlog, da številni, ki bi po mojem mnenju z veseljem prišli na festival, ne morejo biti tukaj. To so težki časi v Hollywoodu, zlasti za scenariste in igralce, pa tudi za celotne ekipe; za vse, ki jih je prizadela zaustavitev dela. To želim poudariti, medtem ko smo v Benetkah in slavimo filmsko umetnost."   In štafeto je od Chazella prevzel eden od največjih hollywoodskih zvezdnikov srednjih let, ki je imel zeleno luč za obisk Lida, saj je z režiserjem Michaelom Mannom posnel film neodvisne produkcije, ki je z igralskim sindikatom uspel podpisati vmesni dogovor in z njim omogočil promocijo filma. Mediji so ugibali, ali bo Adam Driver v znak solidarnosti festival izpustil, toda Driver je, kot je dejal, prav zato raje nastopil. "Zakaj lahko manjše distribucijsko podjetje, kot sta Neon in STX International, z vmesnim dogovorom izpolni sanjske zahteve sindikata igralcev SAG, veliko podjetje, kot sta Netflix in Amazon, pa ne? In vsakič, ko člani sindikata SAG podpremo film, ki je podpisal začasni sporazum, je samo še bolj očitno, kdo je pripravljen podpreti sodelavce in kdo ne. Ko se je pojavila priložnost začasnega dogovora, je to še dodaten razlog, zakaj podpreti sindikat. In zato sem tukaj, da jih podpiram, da sem solidaren z njimi; da pokažem, da gre v resnici za ljudi, s katerimi ustvarjamo."   Biografska drama Ferrari o italijanskem dirkaču in ustanovitelju znamke superšportnih avtomobilov, Enzu Ferrariju z Driverjem v glavni vlogi, je po poročanju revije Varity še pred premiero doživela šestminutni stoječi aplavz. Objavljene so že prve recenzije. Film o zgodnjih, smrtonosnih časih formule 1 in o dirkaškem geniju po poročanju britanskega portala Screen Daily nikoli ne uspe prestaviti v najvišjo prestavo; zdi se, da so v montaži izrezali nekaj prizorov, kar se v filmu opazi.             Svetovno premiero je v Benetkah že doživel igrani celovečerec Dogman, film režiserja Luca Bessona, avtorja Velike modrine, Petega elementa in Nikite. Dogman je njegov prvi film, ki se v Benetkah poteguje za zlatega leva. In zgodba: Caleb Landry Jones igra od vsega hudega zdelanega moškega, ki najde odrešitev v ljubezni do psov. Besson je povedal, da so se med pripravami družili s krdelom psov. Jutranji ritual je pomagal, da so se vsi – tako psi kot ljudje – dobro razumeli. "Pišem že od svojega 16. leta, vsako jutro ob petih zjutraj, in to je moj način pobega s tega sveta. Film je spodbudil neki članek. Ko sem ga prebral, sem pomislil, kakšno življenje ima lahko fant s tako odrezanimi koreninami, potem ko so ga starši zapirali v kletko? Ali postaneš terorist ali Mati Tereza oziroma kdo sploh lahko postaneš? Poskusil sem si predstavljati njegovo življenje. In nastal je Dogman."   V Benetkah so že odvrtele premiere novih filmov Pabla Larraina El Conde – satire, ki čilskega diktatorja Augusta Pinocheta prikazuje kot 250 let starega vampirja – ter novega celovečerca Yorgosa Lanthimosa, pionirja tako imenovanega »grškega čudaškega vala«. Film z naslovom Nesrečna bitja je znova posnel z Emmo Stone. O izbranih filmih, pa tudi o bosanski klasiki Slike iz življenja udarnika, ki jo bodo po pol stoletja znova zavrteli v Benetkah, potem ko so pri njeni digitalni restavraciji sodelovali tudi slovenski filmarji, pa več v prihodnji oddaji oziroma z besedami Damiena Chazella, ki je na Mostri citiral Fellinija: Viva il cinema! Foto: Wikipedia


23.02.2022

Ljubezen v pismih je bilo težko prepisovati brez solz

Založba Univerze v Novi Gorici je izdala knjigo Ljubezen v pismih: dopisovanje aleksandrinke Felicite Koglot in njenega moža Franca Perica. Korespondenca med leti 1921 in 31 je obogatena tudi s fotografijami, ki so jih delile štiri vnukinje. Gre za čas, ko so moralne obtožbe in sumničenja velikokrat močno vplivali na percepcijo ženske migracije, a Felicita in Franc sta znala ubraniti svojo srečo. Felicita je imela 22 let, ko je prvič odpotovala v Aleksandrijo. Ko je njena hčerka imela tri leta, je tja odšla drugič. "Potem se pa ni več hotla odločit, je rekla, da rajši umre od lakote. " Tako razloži njena vnukinja Neda Rusjan Bric. In še pove, da noninih pisem ni smel nihče odpreti. "Ker je ona vedno govorila, pisma boste brali šele ko umrem. In dejansko ko je ona živela, smo živeli z njenimi zgodbami." Rene Rusjan, tudi Felicitina vnukinja, pa se spominja, da ji je nona velikokrat razlagala, zakaj so tamkajšnja dekleta sploh šla v tujino: "Rekla je, če gredo moški, se ne vrnejo in so šle raje same." V tujino jih je gnala revščina. Za prvo pot se je Felicita odločila, ker je želela zaslužiti za poroko. A tako kot je bilo težko oditi, se prav tako ni bilo lahko niti vrniti, pravi doktorica sociologije Mirjam Milharčič Hladnik. Spremenili pa so se tudi tisti, ki so ostali doma. Moški so se morali soočiti s spremembo svoje spolne vloge. "Kar je bilo travmatično zaradi tega, ker so cerkev in drugi aleksandrinke zasramovali in niso dopuščali, da bi moški prevzeli vloge, ki jih je bilo nujno prevzet, ko žensk ni bilo." A Franc je to znal. Ohranjena korespondenca je prava redkost in zato še toliko bolj pomembna pri spoznavanju čustvovanja, poudari vodja raziskovalnega centra za humanistiko novogoriške univerze Katja Mihurko Poniž. V pismih spoznavamo tudi razmere med leti 1921 in 1931, ki so vpete v to zgodbo mladega para, ki jo je spisala neznosna razdalja. Njun izjemno spreten način pisanja je v knjigi opremljen z opombami za lažje razumevanje nekaterih besed, vključene pa so tudi študije doktorice Mirjam Milharčič Hladnik in Mance Koren. Slednja o prepisovanju 100 let starih pismih pove, da je bil izziv pisma prepisovati brez prevelikih solz. Želja po boljšem življenju je na preizkušnjo postavila ljubezen. A kot je zapisala Felicita v enem od pisem, "ljudje ne morejo živeti samo od ljubezni".


22.02.2022

Predstava Skrivno društvo KRVZ duhovito prepleta domišljijsko, realno, knjižne reference, zgodovinska dejstva in mitska izročila

Nekega večera Črt na nebu zagleda skrivnostno senco. Zdi se mu, da vidi zmaja. O nenavadnem doživetju bi rad povedal prijatelju Vidu, a kaj, ko sploh ni priložnosti, saj mu tudi Vid želi sporočiti novico o vznemirljivem odkritju. Tako se začne zaplet v mladinskem romanu Skrivno društvo KRVZ priznane slovenske sodobne dramatičarke Simone Semenič, ki je v režiji Mareta Bulca premierno zaživel na odru Lutkovnega gledališča v Ljubljani. Zgodba je povezana s skrivnostnim zemljevidom, ki ga najdeta dva izmed štirih enajstletnih protagonistov. Skupaj z njimi lahko tudi bralci odkrivajo različna prizorišča Ljubljane, kamor je postavljeno dogajanje. V predstavi so ta prizorišča skušali čim bolj odmakniti od realizma. Ta preplet realnega in domišljijskega gradijo tudi kostumografija Sanje Grcić, scenografija Damirja Leventića in svetloba, ki jo je oblikoval Andrej Hajdinjak. Posebnost romana je nenavadna pripovedovalka, ki vseskozi opozarja na fikcijskost pripovedi, vanjo posega, jo komentira in popravlja, preberemo o literarnem izhodišču – in ta lik so ohranili tudi v predstavi, v tej vlogi je Ajda Toman, ki pripoveduje, ustvarja scenografijo in svetlobo. Kako je mladinski roman, ki je leta 2020 prejel nagrado modra ptica, zaživel v gledališki predstavi in kako štirje mladi protagonisti razrešijo številne skrivnosti, pa torej lahko izveste na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana.


18.02.2022

Eseji Jurija Medena Kaj je kinoteka?

Vsebine Programa Ars


18.02.2022

Predstava Shopping and fucking, ki je v 90ih pretresla britansko gledališko sceno, na odru Mini teatra

Svet brez velikih zgodb, brez vrednot, svet hitre hrane, hitrega seksa in prekarnega dela je današnji svet, kot ga doživlja predstava Shopping and fucking. Nakupovanje in hitri seks je leta 1996 v realistični drami ubesedil Mark Ravenhill, ki velja za enega od vodilnih predstavnikov britanske nove dramatike gledališča »u fris« v 90. letih prejšnjega stoletja. Kako danes dojemamo ta šok tedanje dramatike in v kakšnem svetu živimo, se lahko vprašamo ob uprizoritvi predstave v režiji Brine Klampfer, ki bo nocoj premierno na ogled v ljubljanskem Mini Teatru. »Denar je civilizacija in civilizacija je denar,« razmišlja eden od likov Ravenhillove drame podobno neizprosno, kot je grob tudi naslov Shopping and fucking. Ne preseneča torej, da dramo umeščajo v tako imenovano gledališče »u fris«, gre za termin, ki ga je skoval Aleks Sierz, pred tem so angleško dramatiko 90ih let imenovali dramatika sperme in krvi, pove režiserka Brina Klampfer, ki meni, da so ta dela danes pri nas še bolj aktualna, kot so bila ob svojem nastanku v devetdesetih letih. Mladi, ki se danes spoprijemajo s težko stanovanjsko sitaucijo v Ljubljani, tako morda lahko razumejo težave likov Lulu in Robbieja, ki se v igri znajdeta v težkek finančnem položaju, saj ju zapusti prijatelj in sostanovalec Mark, ki odide na kliniko za odvajanje od drog. Začne se njuna bitka na trgu dela, bitka za preživetje in za denar. V primerjavi z izhodiščnim delom pa so se ustvarjalci tokrat odločili manj poudariti vidik šoka v predstavi. Kot še doda režiserka, se lahko vprašamo tudi – koliko smo sploh še dovzetni za šok v sodobnem času, ko so vsaj toliko kot naslov predstave Shopping and fucking šokantni naslovi in novice, ki z lahkotno hitrostjo krožijo po spletu.


18.02.2022

Berlinski filharmoniki v Cankarjevem domu

Petkov večer v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma prinaša gostovanje Berlinskih filharmonikov. Orkester, zaradi svoje izjemnosti pogosto imenovan tudi orkester solistov, v svoji več kot 100-letni zgodovini izkazuje glasbene presežke, Berlinski filharmoniki v svoje vrste sprejmejo le najbolj izjemne posameznike, vstopnice za njihove koncerte pa so razprodane po vsem svetu. V vrstah tega prestižnega orkestra so tudi trije slovenski glasbeniki: hornist Andrej Žust ter klarinetista Andraž Golob in Matic Kuder. Z orkestrom Berlinskih Filharmonikov povezujemo nekatera najbolj bleščeča dirigentska imena polpretekle zgodovine in našega časa, kot so Herbert von Karajan, Claudio Abbado in Simon Rattle, ki so desetletja gradili danes ikonično podobo orkestra. Leta 2019 je vodenje orkestra prevzel Kirill Petrenko, dvakratni "dirigent leta" po izboru italijanskih kritikov. Ljubljanski koncert je osebna izkaznica maestra Petrenka, ki nadvse rad širi simfonični železni repertoar in na sporede koncertov uvršča tudi redko izvajane ali spregledane kompozicije: tokrat  sopostavlja radostno pastoralo druge simfonije Johannesa Brahmsa, sodobnost zvočne študije Photoptosis Bernda Aloisa Zimmermanna in avantgardo poljske šole v prvi simfoniji Witolda Lutosławskega.


14.02.2022

Prešerna posprava Marka Breclja

Vsebine Programa Ars


11.02.2022

Metka Krašovec : Tomaž Šalamun : Radko Polič

V Narodni galeriji v Ljubljani so se srečali trije veliki umetniki. Slikarka Metka Krašovec, pesnik Tomaž Šalamun in igralec Radko Polič - Rac, ki se je tokrat znašel v vlogi kustosa – zasnoval je namreč razstavo manj znanih umetničinih del in jih prepletel s Šalamunovo poezijo, ki jo je tudi sam interpretiral. Tako lahko na razstavi ob vsaki risbi prisluhnete posnetkom izbranih Šalamunovih pesmi, nekaj pa smo jih vpletli tudi v oddajo. Razstava se osredinja na manj znana dela Metke Krašovec, predvsem so to risbe iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta si bila z življenjskim sopotnikom Tomažem Šalamunom ustvarjalno najbližje. Dvainštirideset risb in sliko je Polič izbral neodvisno od naslovov in časa nastanka, razstava pa po besedah direktorice galerije dr. Barbare Jaki tako kalejdoskopsko prepleta dela treh sijajnih umetnikov, generacijskih sodobnikov. Foto: Metka Krašovec, Brez naslova, 1981, grafit, akvarel, papir Narodna galerija, Donacija Metke Krašovec, avtor fotografije Janko Dermastija, izrez fotografije


11.02.2022

Fevdalci in kultura

Kulturni praznik je mimo. Velike besede so izrečene. Karavana gre naprej. Na programih Radia Slovenija je bilo mogoče prisluhniti že 36. recitalu Prešernove poezije Združenja dramskih umetnikov Slovenije in programa Ars.  O kulturi se medtem prepiramo, kot še nikoli. Spor med kulturniki, nevladnimi organizacijam in ministrstvom je postal več kot spor. Postal je kulturna kriza. To, da se o kulturi toliko govori, najbrž ni slabo, vprašanje pa je, ali sploh še kdo posluša… ali razume? In to v času, ko se glede narodov, materinščin, nacionalnih kultur in človeške pozornosti, dogajajo epohalne spremembe. Vtise je zbral Blaž Mazi.


11.02.2022

Rosa Barba: Zapiski z razstave

V ljubljanski Cukrarni, ki se je lani odprla z mednarodno skupinsko razstavo Čudovitost spomina, nadaljujejo program. V kletnem galerijskem prostoru so odprli razstavo umetnice Rose Barbe, ki je z delom Od izvora do pesmi vključena tudi v razstavo Čudovitost spomina. Njena razstava Zapiski z razstave, ki je na ogled od 8. februarja naprej, galerijski prostor preoblikuje v nekakšno celostno umetnino – sobo zapolnjujejo veliki jekleni okvirji, ki nosijo in predstavljajo njena različna video in skulpturalna dela, ta pa lahko povežemo tudi z delom, vključenim v skupinsko razstavo. Ob obisku kinematografov se večinoma prepustimo filmski naraciji in ne razmišljamo o sestavnih delih filmske magije. Besedilo, slika, zvok, tehnologija in še kaj so elementi, na katere film dekonstruira italijansko-nemška umetnica Rosa Barba, ki v ta medij posega onkraj ustaljenih norm njegovega dojemanja. Kot pove sama, je nikdar ni zanimala klasična naracija, temveč s filmskimi elementi ustvarja na zelo prostorski način. Film ni več nujno toliko nosilec nekega sporočila, temveč bolj del svojevrstne koreografije, pove umetnica: "Projekt Zapiski z razstave v Cukrarni pa razmišlja o tem, kaj je lahko razstava, kakšna bi lahko bila kinematografska razstava. Zgradila sem nekakšen oder z jeklenimi ogrodji, ki jih lahko razumemo kot risbo v prostoru, hkrati pa kot strukturno podporo drugim delom, vsem vključenim filmom in skulpturam. Vsako izmed teh del lahko doživljamo samostojno, a sestavljajo kinematografsko celoto, ki je tudi koreografija v času, saj se dela prižigajo in ugašajo. Moje sedanje delo je usmerjeno k premišljevanju o prostoru na ta način. " Gledalca povabi, naj se prosto giblje po prostoru in sam aktivno sooblikuje svojo izkušnjo. Posamična dela v odnosu do celote razume kot nekakšno približano izkušnjo, poleg filma pa so v ospredju še teme časa, svetlobe, zvoka in spomina ter arhivov. Prav o arhivih in arhiviranju razmišlja tudi njeno delo Od izvora do pesmi, ki je del skupinske mednarodne razstave Čudovitost spomina in ki tematizira avdiovizualno zbirko Kongresne knjižnice, ki ima sedež v Washingtonu. Ta velikanski arhiv AV del v nekdanjem bunkerju v mestu Culpeper jo je izjemno fasciniral, a temi arhiva in spomina sta v njenem delu pogosti: "V svojem delu se pogosto ukvarjam z arhivi in tem, kje najdemo spomine ter kako so ti vpisani v naša telesa ali v pokrajino. Zanima me, kako ljudje ustvarjamo arhive. Ta arhiv Kongresne knjižnice ni podoben muzejski zbirki, kjer kustosi osvetljujejo vključena dela in jih predstavljajo javnosti, temveč gre za nepregledno množico vsebin, ki so kompresirane skoraj do točke nerazumljivosti. V filmu se od tega arhiva premaknem k misli o Borgesovi Babilonski knjižnici, ki predstavlja vesolje v obliki velike knjižnice. Pogosto v svojih delih najprej opisujem prostor in njegovo zgodovino, potem pa se spustim v bolj fiktivno plast, ki omogoči, da izstopimo iz neke situacije in razmišljamo o prihodnosti, pozabimo na čas in razmislimo o tem, kaj je arhiv. "


Stran 30 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov