Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Takt festivalu je na uvodni novinarski konferenci na Lidu dal predsednik glavne žirije, Američan Damien Chazelle. »Pomembno je, da od umetnosti živijo tudi ljudje, ki jo ustvarjajo,« je v sredo dejal režiser hollywoodskih filmov Ritem norosti, Dežela la la in Babilon.
"Kot veste, je danes 121. dan stavke hollywoodskih scenaristov in 48. dan, ko stavkajo igralci. Na kratko bom spregovoril o tej temi. Ključno je, da ima vsako umetniško delo vrednost samo po sebi, da ni samo kos vsebine, kar je ta hip najljubša beseda v Hollywoodu. Glede stavke je na mizi veliko vprašanj, vendar se mi zdi, da je to osrednje. Od tod izvira razprava o nadomestilih in tako naprej. V resnici gre za to, da bi ljudje za vsako ustvarjeno umetniško delo dobili plačilo. Verjamem, da ima umetnost prednost pred vsebino. Tukaj smo zato, da na glas povemo, da ta boj poteka. To je tudi razlog, da številni, ki bi po mojem mnenju z veseljem prišli na festival, ne morejo biti tukaj. To so težki časi v Hollywoodu, zlasti za scenariste in igralce, pa tudi za celotne ekipe; za vse, ki jih je prizadela zaustavitev dela. To želim poudariti, medtem ko smo v Benetkah in slavimo filmsko umetnost."
In štafeto je od Chazella prevzel eden od največjih hollywoodskih zvezdnikov srednjih let, ki je imel zeleno luč za obisk Lida, saj je z režiserjem Michaelom Mannom posnel film neodvisne produkcije, ki je z igralskim sindikatom uspel podpisati vmesni dogovor in z njim omogočil promocijo filma. Mediji so ugibali, ali bo Adam Driver v znak solidarnosti festival izpustil, toda Driver je, kot je dejal, prav zato raje nastopil.
"Zakaj lahko manjše distribucijsko podjetje, kot sta Neon in STX International, z vmesnim dogovorom izpolni sanjske zahteve sindikata igralcev SAG, veliko podjetje, kot sta Netflix in Amazon, pa ne? In vsakič, ko člani sindikata SAG podpremo film, ki je podpisal začasni sporazum, je samo še bolj očitno, kdo je pripravljen podpreti sodelavce in kdo ne. Ko se je pojavila priložnost začasnega dogovora, je to še dodaten razlog, zakaj podpreti sindikat. In zato sem tukaj, da jih podpiram, da sem solidaren z njimi; da pokažem, da gre v resnici za ljudi, s katerimi ustvarjamo."
Biografska drama Ferrari o italijanskem dirkaču in ustanovitelju znamke superšportnih avtomobilov, Enzu Ferrariju z Driverjem v glavni vlogi, je po poročanju revije Varity še pred premiero doživela šestminutni stoječi aplavz. Objavljene so že prve recenzije. Film o zgodnjih, smrtonosnih časih formule 1 in o dirkaškem geniju po poročanju britanskega portala Screen Daily nikoli ne uspe prestaviti v najvišjo prestavo; zdi se, da so v montaži izrezali nekaj prizorov, kar se v filmu opazi.
Svetovno premiero je v Benetkah že doživel igrani celovečerec Dogman, film režiserja Luca Bessona, avtorja Velike modrine, Petega elementa in Nikite. Dogman je njegov prvi film, ki se v Benetkah poteguje za zlatega leva. In zgodba: Caleb Landry Jones igra od vsega hudega zdelanega moškega, ki najde odrešitev v ljubezni do psov. Besson je povedal, da so se med pripravami družili s krdelom psov. Jutranji ritual je pomagal, da so se vsi – tako psi kot ljudje – dobro razumeli.
"Pišem že od svojega 16. leta, vsako jutro ob petih zjutraj, in to je moj način pobega s tega sveta. Film je spodbudil neki članek. Ko sem ga prebral, sem pomislil, kakšno življenje ima lahko fant s tako odrezanimi koreninami, potem ko so ga starši zapirali v kletko? Ali postaneš terorist ali Mati Tereza oziroma kdo sploh lahko postaneš? Poskusil sem si predstavljati njegovo življenje. In nastal je Dogman."
V Benetkah so že odvrtele premiere novih filmov Pabla Larraina El Conde – satire, ki čilskega diktatorja Augusta Pinocheta prikazuje kot 250 let starega vampirja – ter novega celovečerca Yorgosa Lanthimosa, pionirja tako imenovanega »grškega čudaškega vala«. Film z naslovom Nesrečna bitja je znova posnel z Emmo Stone.
O izbranih filmih, pa tudi o bosanski klasiki Slike iz življenja udarnika, ki jo bodo po pol stoletja znova zavrteli v Benetkah, potem ko so pri njeni digitalni restavraciji sodelovali tudi slovenski filmarji, pa več v prihodnji oddaji oziroma z besedami Damiena Chazella, ki je na Mostri citiral Fellinija: Viva il cinema!
Foto: Wikipedia
Takt festivalu je na uvodni novinarski konferenci na Lidu dal predsednik glavne žirije, Američan Damien Chazelle. »Pomembno je, da od umetnosti živijo tudi ljudje, ki jo ustvarjajo,« je v sredo dejal režiser hollywoodskih filmov Ritem norosti, Dežela la la in Babilon.
"Kot veste, je danes 121. dan stavke hollywoodskih scenaristov in 48. dan, ko stavkajo igralci. Na kratko bom spregovoril o tej temi. Ključno je, da ima vsako umetniško delo vrednost samo po sebi, da ni samo kos vsebine, kar je ta hip najljubša beseda v Hollywoodu. Glede stavke je na mizi veliko vprašanj, vendar se mi zdi, da je to osrednje. Od tod izvira razprava o nadomestilih in tako naprej. V resnici gre za to, da bi ljudje za vsako ustvarjeno umetniško delo dobili plačilo. Verjamem, da ima umetnost prednost pred vsebino. Tukaj smo zato, da na glas povemo, da ta boj poteka. To je tudi razlog, da številni, ki bi po mojem mnenju z veseljem prišli na festival, ne morejo biti tukaj. To so težki časi v Hollywoodu, zlasti za scenariste in igralce, pa tudi za celotne ekipe; za vse, ki jih je prizadela zaustavitev dela. To želim poudariti, medtem ko smo v Benetkah in slavimo filmsko umetnost."
In štafeto je od Chazella prevzel eden od največjih hollywoodskih zvezdnikov srednjih let, ki je imel zeleno luč za obisk Lida, saj je z režiserjem Michaelom Mannom posnel film neodvisne produkcije, ki je z igralskim sindikatom uspel podpisati vmesni dogovor in z njim omogočil promocijo filma. Mediji so ugibali, ali bo Adam Driver v znak solidarnosti festival izpustil, toda Driver je, kot je dejal, prav zato raje nastopil.
"Zakaj lahko manjše distribucijsko podjetje, kot sta Neon in STX International, z vmesnim dogovorom izpolni sanjske zahteve sindikata igralcev SAG, veliko podjetje, kot sta Netflix in Amazon, pa ne? In vsakič, ko člani sindikata SAG podpremo film, ki je podpisal začasni sporazum, je samo še bolj očitno, kdo je pripravljen podpreti sodelavce in kdo ne. Ko se je pojavila priložnost začasnega dogovora, je to še dodaten razlog, zakaj podpreti sindikat. In zato sem tukaj, da jih podpiram, da sem solidaren z njimi; da pokažem, da gre v resnici za ljudi, s katerimi ustvarjamo."
Biografska drama Ferrari o italijanskem dirkaču in ustanovitelju znamke superšportnih avtomobilov, Enzu Ferrariju z Driverjem v glavni vlogi, je po poročanju revije Varity še pred premiero doživela šestminutni stoječi aplavz. Objavljene so že prve recenzije. Film o zgodnjih, smrtonosnih časih formule 1 in o dirkaškem geniju po poročanju britanskega portala Screen Daily nikoli ne uspe prestaviti v najvišjo prestavo; zdi se, da so v montaži izrezali nekaj prizorov, kar se v filmu opazi.
Svetovno premiero je v Benetkah že doživel igrani celovečerec Dogman, film režiserja Luca Bessona, avtorja Velike modrine, Petega elementa in Nikite. Dogman je njegov prvi film, ki se v Benetkah poteguje za zlatega leva. In zgodba: Caleb Landry Jones igra od vsega hudega zdelanega moškega, ki najde odrešitev v ljubezni do psov. Besson je povedal, da so se med pripravami družili s krdelom psov. Jutranji ritual je pomagal, da so se vsi – tako psi kot ljudje – dobro razumeli.
"Pišem že od svojega 16. leta, vsako jutro ob petih zjutraj, in to je moj način pobega s tega sveta. Film je spodbudil neki članek. Ko sem ga prebral, sem pomislil, kakšno življenje ima lahko fant s tako odrezanimi koreninami, potem ko so ga starši zapirali v kletko? Ali postaneš terorist ali Mati Tereza oziroma kdo sploh lahko postaneš? Poskusil sem si predstavljati njegovo življenje. In nastal je Dogman."
V Benetkah so že odvrtele premiere novih filmov Pabla Larraina El Conde – satire, ki čilskega diktatorja Augusta Pinocheta prikazuje kot 250 let starega vampirja – ter novega celovečerca Yorgosa Lanthimosa, pionirja tako imenovanega »grškega čudaškega vala«. Film z naslovom Nesrečna bitja je znova posnel z Emmo Stone.
O izbranih filmih, pa tudi o bosanski klasiki Slike iz življenja udarnika, ki jo bodo po pol stoletja znova zavrteli v Benetkah, potem ko so pri njeni digitalni restavraciji sodelovali tudi slovenski filmarji, pa več v prihodnji oddaji oziroma z besedami Damiena Chazella, ki je na Mostri citiral Fellinija: Viva il cinema!
Foto: Wikipedia
Oddajo danes namenjamo klavirskemu koncertu. Zvrst, ki jo pogosto povezujemo z velikimi imeni glasbe 19. stoletja, kot so Beethoven, Liszt in Brahms, je svoje mesto našla tudi v razburkanem dvajsetem stoletju, v obdobju revolucij, vojn, tehnoloških pridobitev in razcveta vseh umetnosti. Tudi v dvajsetem stoletju sta klavir in orkester podedovala status nosilcev najveličastnejših koncertantnih del, hkrati pa sta se prilagodila glasbenemu razvoju dvajsetega stoletja.
6. aprila je minilo 50 let od smrti skladatelja Igorja Stravinskega, enega najvplivnejših skladateljev 20. stoletja. V zgodovino se je zapisal s sodelovanjem z baletnim impresarijem Sergejem Djagilevom, ki je mladega skladatelja katapultiralo med zvezde tedanjega časa.
Trije izstopajoči filmi letošnjega Festivala dokumentarnega filma so se znašli v sekciji Intimni in globalni portreti. O njih v premisleku Gorazda Trušnovca.
V sklopu aktualnih in družbenokritičnih dokumentarcev so na 23. festivalu dokumentarnega filma predstavili med drugim film Nokturno priznanega italijansko-ameriškega režiserja Gianfranca Rosija, film Disident Bryana Fogla, ki obravnava umor savdskega novinarja Džamala Hašokdžija in Neprebojen Todda Chandlerja, ki problematizira kulturo strelskih obračunov v ZDA, še posebno na osnovnih šolah. Ogledala si jih je Tina Poglajen.
Na spletnem Kinodvoru si lahko ogledate dokumentarec Zakaj skačem. Film s svojo sporočilnostjo izzove naše predstave o avtizmu. Nastal je po istoimenski knjigi, ki jo je pri trinajstih letih napisal Naoki Higashida, avtistični negovoreč deček. V njej je opisal svoje drugačno dojemanje sveta. Film si je ogledala Gaja Pöschl.
Švic smo si lahko ogledali že na lanskem Liffu, v teh dneh pa si ga lahko ogledate prek spletne strani Kinodvora. Film med drugim tematizira osamljenost v času družbenih omrežij, glavni lik je fitnes motivatorka Sylvia, ki si je zgradila uspešno kariero spletne vplivnice in vendar vse v njenem življenju ni tako popolno, kot se zdi na prvi pogled. Oceno filma je pripravil Denis Valič
Pred dnevi je švedski svet za umetnost razglasil letošnjega nagrajenca spominske nagrade Astrid Lindgren. Namenili so jo francoskemu pisatelju Jean – Claudu Mourlevatu, ki v svojih knjigah velikokrat obnavlja pravljične motive in posodablja epske vsebine o večnih temah sveta in človeka. Žal nobena izmed njegovih knjig ni prevedena v slovenski jezik. Če v njegovem pisanju lahko zasledimo nekaj duha uporne Pike Nogavičke in avtorice dogodivščin te odraščajoče deklice, ki nasprotuje družbenim konvencijam - pisateljice Astrid Lindgren, pa je izvirna Christianom Andersenom, ki je ljudsko dediščino uporabil, predelal in prilagodil času ter jo vsebinsko in oblikovno odtegnil od dotedanje pripovedne tradicije. Rodil se je 2. aprila 1805, na dan njegovega rojstva pa vsako leto praznujemo tudi mednarodni dan knjig za otroke in mladino, zato nekaj več z dr. Tino Bilban, raziskovalko, pisateljico, literarno kritičarko in predsednico slovenske sekcije IBBY (Mednarodne zveze za mladinsko književnost), ki se zaveda kako pomembno je promovirati kakovostno literaturo, sploh v času pandemije, ko je teže dostopati do knjižničnih gradiv.
Mario Uršič se je rodil v Trstu, kjer je ves čas tudi živel. Režijo je študiral na ljubljanski Akademiji za radio, film in televizijo. V zgodnjem obdobju je bilo pomembno njegovo sodelovanje z Jožetom Babičem, kasneje pa se je uveljavil kot dozorel in samosvoj gledališki ustvarjalec. Režiral je več kot 70 predstav v raznih slovenskih gledališčih, najtesneje pa je bil povezan s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu. V sedemdesetih in osemdesetih letih je bilo pomembno njegovo sodelovanje s Primorskim dramskim gledališčem v Novi Gorici, kjer je veliko režiral in bil dve leti umetniški vodja. Sodeloval je tudi z drugimi slovenskimi gledališči v Ljubljani, Mariboru in Celju in bil večkrat gost italijanskih gledališč. Posnel je tudi nekaj filmov za televizijo in režiral 80 radijskih iger na Radiu Trst. Svoj avtorski izraz je oblikoval na osnovi »stiliziranja, modernizacije in mediteranskosti«, pristopov, ki jih je prepletal v svojih režijah. Mario Uršič je rahločuten in kultiviran ustvarjalec, s čimer se je zapisal med dragocene slovenske gledališke umetnike, posebno mesto pa ima prav v primorskem gledališkem prostoru, kjer je ustvaril največ ter požlahtnil podobo gledališkega snovanja na obeh straneh zahodne slovenske meje. Za svoje delo je prejel kar nekaj nagrad in priznanj, med temi Borštnikovo za režijo in za scenografijo leta 1988, dve leti kasneje nagrado iz Prešernovega sklada. Bil je prvi dobitnik nagrade tantadruj za življenjsko delo, ki jo podeljujejo primorska gledališča.
Neveljaven email naslov