V zadnjih letih je tudi umetnost in z njo literatura postala vpeta v proces, ki ga zaznamujeta nemška beseda Eventisierung ali njena angleška ustreznica Eventisation, po slovensko pa bi ga lahko poimenovali podogodkovljenje – nekateri ga slovenijo preprosto kot eventizacijo. Pojem prihaja iz trženja, v katerem je označeval posebne prireditve, ki so, da bi izdelkom ali znamkam dale emocionalno vsebino, privzele značaj dogodka – posebej ustvarjene priložnosti, ki ima individualni značaj, posamezniku pa obljublja užitek in zabavo. Eventizacija, ki jo lahko spremljamo na vedno več področjih družbenega življenja, celo v politiki, v naša življenja prinaša zakonitosti zabave. Dogodki – najrazličnejši, številni, po mnenju marsikoga celo preštevilni – so tako postali eden osnovnih legitimacijskih modelov sodobne literature. Pa ne le v razmerju do bralcev, ampak tudi v razmerju do njenih financerjev. Več o naravi literarnih dogodkov, njihovih učinkih, smiselnosti ali nesmiselnosti pri nas so ponovno v pogovoru s Tino Kozin razmišljali: dr. Andrej Blatnik, Rok Dežman in Renata Zamida.

V zadnjih letih je tudi umetnost in z njo literatura postala vpeta v proces, ki ga zaznamujeta nemška beseda Eventisierung ali njena angleška ustreznica Eventisation, po slovensko pa bi ga lahko poimenovali podogodkovljenje – nekateri ga slovenijo preprosto kot eventizacijo. Pojem prihaja iz trženja, v katerem je označeval posebne prireditve, ki so, da bi izdelkom ali znamkam dale emocionalno vsebino, privzele značaj dogodka – posebej ustvarjene priložnosti, ki ima individualni značaj, posamezniku pa obljublja užitek in zabavo. Eventizacija, ki jo lahko spremljamo na vedno več področjih družbenega življenja, celo v politiki, v naša življenja prinaša zakonitosti zabave. Dogodki – najrazličnejši, številni, po mnenju marsikoga celo preštevilni – so tako postali eden osnovnih legitimacijskih modelov sodobne literature. Pa ne le v razmerju do bralcev, ampak tudi v razmerju do njenih financerjev.

Več o naravi literarnih dogodkov, njihovih učinkih, smiselnosti ali nesmiselnosti pri nas bodo ponovno v pogovoru s Tino Kozin razmišljali: dr. Andrej Blatnik, Rok Dežman in Renata Zamida.