Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zvok je bogastvo, ki se mu ne moremo odreči. Zvočno okolje bogati prostor narave. Narava daje navdih umetnikom in priložnost vsem, ki ji znajo prisluhniti. Narava se z zvokom sporazumeva. Ne samo ptice, ki znajo to najbolje, tudi ribe in vsa živa bitja, ki živijo v vodi, v potočkih v rekah, v morju. Kaj pa rastline, so te občutljive na zvok? So znanstveni in tudi umetniki, ki to verjamejo. Verjeti je treba, zaupati naravi. Narava ni le paša za oči, je tudi paša za uho. Znamenita je fotografija, na kateri vidimo slavnega skladatelja, ki je prislonil dlan k ušesu, da bi prisluhnil kaj dogaja v zvočnem okolju. To je bil Igor Stravinski; nema fotografija pa nam daje misliti, če je skladatelj morda prisluhnil kakšnemu inštrumentu, ali naravnemu zvoku, ali pa ga je zmotil neopredeljen zvok, šum, ropot? Hrup je okrog nas; tišina se izgublja, lepih zvokov je vse manj. Mar gre za izgubljeno bitko?
V oddaji ?Čas, prostor in glasba? z drugim podnaslovom ?Izgubljena bitka? smo predvajali: Adagio za godala in orgle v g-molu Tomasa Albinonija ? igral je Komorni orkester Jean-François Pailllard; Andante iz Koncerta za klavir in orkester št. 21 v C-duru, Köchel 467 Wolfganga Amadeusa Mozarta ? pri klavirju je bil Alfred Brendel, orkestru Akademije St. Martin in the Fields je dirigiral Neville Marriner; Romanco za violino in orkester v F-duru, opus 50 Ludwiga van Beethovna ? solist je bil Thomas Zehetmair, pod njegovim vodstvom je igrala Nemška komorna filharmonija; Largo iz Simfonije št. 9 v e-molu, opus 95 ? ?Iz novega sveta? Antonina Dvořaka ? Dunajske filharmonije je vodil Lorin Maazel; četrti stavek iz Simfonije št. 5 v cis-molu Adagietto Gustava Mahlerja ? Berlinske filharmonike je vodil Bernard Haitink.
Oddajo ?Čas, prostor in glasba? s podnaslovom ?Hrup okrog nas, tišina se izgublja ? Izgubljena bitka? je pripravil Pavel Mihelčič, posnel jo je Peter Velikonja, bral je Ivan Lotrič.
Oddaja tokratnega Arsovega foruma je bila posneta lani kot okrogla miza v Slovenskem gledališkem inštitutu. Gostje so bili: Aleš Jan, profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, radijski in gledališki režiser in nekdanji dolgoletni urednik Uredništva igranega programa, Klemen Markovčič, prav tako radijski režiser in asistent profesorja Jana, Irena Glonar, radijska režiserka, Igor Likar, radijski režiser in pisec, in Vinko Möderndorfer, pisec in režiser. Okrogla miza je osvetlila pomembne zgodovinske mejnike slovenske radijske igre, izpričala njeno mednarodno veljavo, razmislila o njeni umeščenosti v medijski prostor in se spraševala o prihodnosti te dragocene in specifične zvrsti, ki jo na visokem kvalitativnem nivoju gradi in vzdržuje prav Radio Slovenija kot edini na Slovenskem. Pogovor je vodila dramaturginja Uredništva igranega programa Vilma Štritof, tonski mojster na terenu je bil Miha Jaramaz, tonski mojster v studiu pa Nejc Zupančič
641 epizod
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Zvok je bogastvo, ki se mu ne moremo odreči. Zvočno okolje bogati prostor narave. Narava daje navdih umetnikom in priložnost vsem, ki ji znajo prisluhniti. Narava se z zvokom sporazumeva. Ne samo ptice, ki znajo to najbolje, tudi ribe in vsa živa bitja, ki živijo v vodi, v potočkih v rekah, v morju. Kaj pa rastline, so te občutljive na zvok? So znanstveni in tudi umetniki, ki to verjamejo. Verjeti je treba, zaupati naravi. Narava ni le paša za oči, je tudi paša za uho. Znamenita je fotografija, na kateri vidimo slavnega skladatelja, ki je prislonil dlan k ušesu, da bi prisluhnil kaj dogaja v zvočnem okolju. To je bil Igor Stravinski; nema fotografija pa nam daje misliti, če je skladatelj morda prisluhnil kakšnemu inštrumentu, ali naravnemu zvoku, ali pa ga je zmotil neopredeljen zvok, šum, ropot? Hrup je okrog nas; tišina se izgublja, lepih zvokov je vse manj. Mar gre za izgubljeno bitko?
V oddaji ?Čas, prostor in glasba? z drugim podnaslovom ?Izgubljena bitka? smo predvajali: Adagio za godala in orgle v g-molu Tomasa Albinonija ? igral je Komorni orkester Jean-François Pailllard; Andante iz Koncerta za klavir in orkester št. 21 v C-duru, Köchel 467 Wolfganga Amadeusa Mozarta ? pri klavirju je bil Alfred Brendel, orkestru Akademije St. Martin in the Fields je dirigiral Neville Marriner; Romanco za violino in orkester v F-duru, opus 50 Ludwiga van Beethovna ? solist je bil Thomas Zehetmair, pod njegovim vodstvom je igrala Nemška komorna filharmonija; Largo iz Simfonije št. 9 v e-molu, opus 95 ? ?Iz novega sveta? Antonina Dvořaka ? Dunajske filharmonije je vodil Lorin Maazel; četrti stavek iz Simfonije št. 5 v cis-molu Adagietto Gustava Mahlerja ? Berlinske filharmonike je vodil Bernard Haitink.
Oddajo ?Čas, prostor in glasba? s podnaslovom ?Hrup okrog nas, tišina se izgublja ? Izgubljena bitka? je pripravil Pavel Mihelčič, posnel jo je Peter Velikonja, bral je Ivan Lotrič.
Oddaja tokratnega Arsovega foruma je bila posneta lani kot okrogla miza v Slovenskem gledališkem inštitutu. Gostje so bili: Aleš Jan, profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, radijski in gledališki režiser in nekdanji dolgoletni urednik Uredništva igranega programa, Klemen Markovčič, prav tako radijski režiser in asistent profesorja Jana, Irena Glonar, radijska režiserka, Igor Likar, radijski režiser in pisec, in Vinko Möderndorfer, pisec in režiser. Okrogla miza je osvetlila pomembne zgodovinske mejnike slovenske radijske igre, izpričala njeno mednarodno veljavo, razmislila o njeni umeščenosti v medijski prostor in se spraševala o prihodnosti te dragocene in specifične zvrsti, ki jo na visokem kvalitativnem nivoju gradi in vzdržuje prav Radio Slovenija kot edini na Slovenskem. Pogovor je vodila dramaturginja Uredništva igranega programa Vilma Štritof, tonski mojster na terenu je bil Miha Jaramaz, tonski mojster v studiu pa Nejc Zupančič
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
V oddaji Arsov forum bomo spregovorili o tem kakšno je delovanje Zveze društev Slovenskih likovnih umetnikov danes, kakšne naloge opravlja in kakšna je njena vloga v slovenskem kulturnem prostoru ter posebej na področju likovne umetnosti. O tem bodo spregovorili predsednik ZDSLU Aleš Sedmak, kustosinja in vodja odnosov z javnostmi Olga Butinar Čeh, predsednik umetniškega sveta Društva likovnih umetnikov Ljubljana Miran Kreš, predsednica Društva likovnih umetnikov Ljubljana Polona Demšar, bivši predsednik umetniškega sveta Društva likovnih umetnikov Celje Simon Macuh, in predsednica Društva likovnih umetnikov Maribor Irena Gajser. Z njimi se bo pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.
Založba Nova revija je na predlog davčne uprave v stečajnem postopku. Čeprav gre za enega izmed gradnikov našega kulturnega in družbenopolitičnega življenja, ta novica ni udarila kot strela z jasnega, ampak se je pripravljala že nekaj let. Zakaj je širša intelektualna elita dvignila roke od Nove revije? Kdaj se je začel njen zaton? Ali gre za klasičen primer podjetja, ki ni znalo preiti iz obdobja močne državne podpore v čas zaostrenih gospodarskih razmer? Ali pa so se v ozadju dogajale hude poslovne nepravilnosti? Zakaj se torej zdi, da se je slovenska družba sprijaznila s stečajem Nove revije, ali pa se bo mogoče celo njena pot nadaljevala v drugačni obliki? Smo se pogovarjali z zadnjim glavnim urednikom Nove revije Branetom Senegačnikom, vodjem raziskovalnih dejavnosti Inštituta Nove revije Deanom Komelom in dolgoletnim članom uredniškega odbora Nove revije Dragom Bajtom.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Z letom 2014 se je začelo novo programsko obdobje izvajanja programov EU; eden izmed njih je tudi program Ustvarjalna Evropa, ki je v enoten program združil prej ločena programa Kultura in MEDIA. Namenjen je kulturnim in ustvarjalnim organizacijam, ki bodo v obdobju 2014-2020 razvijale evropske projekte in s tem na mednarodni ravni prispevale k varovanju in spodbujanju evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ter h krepitvi konkurenčnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. O programu, prednostih in morebitnih težavah, ki lahko spremljajo prijavljanje na tovrstne razpise, bodo v oddaji spregovorili predstavnici Centra EU za Slovenijo: Mateja Lazar in Simona Briški ter Matjaž Farič, umetniški vodja zavoda Flota, in režiser Žiga Virc iz Studia Virc d.o.o. Z njimi se bo pogovarjala Tina Kozin.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Kako bo videti spomenik žrtvam vseh vojn, ki so stal ob severni strani Kongresnega trga v Ljubljani, je znano. Dva, v temelju povezana stebra naroda bosta v svoji abstraktni obliki metafora in aluzija enotnosti v dvojnosti. Kako pa je nastajala ideja tega spomenika in tudi drugih nagrajenih rešitev, kaj vse je vodilo arhitekte pri iskanju najprimernejših rešitev, kako zahtevno delo je imela komisija in kakšno spremembo bo ta del Ljubljane doživel z umestitvijo novega spomenika, o vsem tem bomo spregovorili v tokratnem Arsovem forumu. Gostje oddaje bodo predsednik komisije Aleksander Ostan in arhitekti, katerih projekti so prejeli prve tri nagrade za načrt spomenika Rok Žnidaršič, Boris Vranič in Dare Vasiljevič.
Neveljaven email naslov