Kljub njegovemu imenu se na ljubljanskem grafičnem bienalu obiskovalci že vrsto let ne srečamo le z grafiko. Pristop se je ključno spremenil leta 2001, ko so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru uvedli kuratorski princip. Od tedaj je pogosto v ospredju razmislek o vlogi grafike ob njenem nastanku in sodobnih vzporednicah njenega tedanjega pomena. Kako se bienale, ki je Ljubljano ob nastanku leta 1955 postavil na svetovni zemljevid, sooča s sodobnimi izzivi? Ali bi bilo bolje iz njegovega imena izpustiti “grafični”? To sta dveh izmed vprašanj, o katerih razmišljajo gostje oddaje: Aleksander Bassin, Alenka Gregorič, Alenka Pirman in Božidar Zrinski. Osvetlili smo še specifični značaj in zgodovino ljubljanskega mednarodnega grafičnega bienala, na katerega se je pri snovanju letošnje edicije nanašal tudi umetniški kolektiv Slavs and Tatars.

O dilemah grafičnega bienala z Aleksandrom Bassinom, Alenko Gregorič, Alenko Pirman in Božidarjem Zrinskim.

Kljub njegovemu imenu se na ljubljanskem grafičnem bienalu obiskovalci že vrsto let ne srečamo le z grafiko. Pristop se je ključno spremenil leta 2001, ko so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru uvedli kuratorski princip. Od tedaj je pogosto v ospredju razmislek o vlogi grafike ob njenem nastanku in sodobnih vzporednicah njenega tedanjega pomena. Kako se bienale, ki je Ljubljano ob nastanku leta 1955 postavil na svetovni zemljevid, sooča s sodobnimi izzivi? Ali bi bilo bolje iz njegovega imena izpustiti “grafični”? To sta dveh izmed vprašanj, o katerih razmišljajo gostje oddaje: Aleksander Bassin, Alenka Gregorič, Alenka Pirman in Božidar Zrinski. Osvetlili smo še specifični značaj in zgodovino ljubljanskega mednarodnega grafičnega bienala, na katera se je pri snovanju letošnje edicije nanašal tudi umetniški kolektiv Slavs and Tatars.