Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Frankfurtski knjižni sejem je po dolgih letih prinesel val optimizma. Prvič po letu 2012 so v Nemčiji opazili porast prodaje knjig! Častna gostja sejma Norveška se je pohvalila, da 88 odstotkov državljanov in državljank prebere vsaj eno knjigo na leto, 100 založb na leto izda 5000 novih naslovov. Tudi Slovenci izdamo toliko knjig kot Norvežani, a le dobra polovica prebere vsaj eno knjigo na leto. Slišimo lahko, da slovenske knjige večinoma niso zanimive, da jih je preveč, da so predrage, tiskana knjiga pa je relikt zgodovine. Mar res?
Vodi: Blaž Mazi
Gostje: Nataša Detič, Andrej Blatnik in Miha Kovač
Slovenci izdamo toliko knjig kot Norvežani, a le dobra polovica prebere vsaj eno knjigo letno.
Število ljudi, ki ne berejo več knjig, je v zadnjih letih naraslo, za nekaj odstotkov je padlo tudi število bralcev v vseh drugih kategorijah. V petih letih, kolikor jih je minilo od raziskave Knjiga in bralci V, je prišlo na več področjih do še večjega upada kot prej v šestnajstih letih. Letno število izdanih naslovov se je med letoma 2014-2019 zmanjšalo za skoraj tisoč, oziroma 19 odstotkov.
Izposoja v knjižnicah se je znižala s štirih izposojenih knjig leta 2014 na tri in pol v letošnjem letu. Še več, v Sloveniji se je zmanjšalo tudi število družin, ki redno berejo otrokom. Kar za tretjino manj je tistih, ki letno preberejo več kot 20 knjig. Manj je tudi tistih, ki preberejo vsaj šest ali deset knjig, zmanjšalo se je celo število bralcev e-knjig, pri čemer je zanimivo, da se je povečalo število tistih, ki zase trdijo, da so bralci, a v resnici ne berejo… Nekoč profesionalna založniška dejavnost se vse bolj spreminja v prostočasni hobi.
Osrednja in najbolj zaskrbljujoča ugotovitev raziskave Knjiga in bralci VI je, da je po blagem upadanju v devetdesetih letih število nebralcev v Sloveniji znova naraslo, saj jih je trenutno toliko, kot jih je bilo leta 1979. Po vsem, kar je bilo v zadnjih desetletjih storjenega na področju knjižnih in bralnih politik, smo glede števila bralcev torej tam, kjer smo bili pred 40 leti.
Z nami bodo na Pisateljskem odru Knjižnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani, na valovih Radia Slovenija in v videoprenosu na spletni strani Radiotelevizije Slovenija Nataša Detič, Samo Rugelj, Andrej Blatnik in Miha Kovač.
Foto: Ivan Merljak
641 epizod
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Frankfurtski knjižni sejem je po dolgih letih prinesel val optimizma. Prvič po letu 2012 so v Nemčiji opazili porast prodaje knjig! Častna gostja sejma Norveška se je pohvalila, da 88 odstotkov državljanov in državljank prebere vsaj eno knjigo na leto, 100 založb na leto izda 5000 novih naslovov. Tudi Slovenci izdamo toliko knjig kot Norvežani, a le dobra polovica prebere vsaj eno knjigo na leto. Slišimo lahko, da slovenske knjige večinoma niso zanimive, da jih je preveč, da so predrage, tiskana knjiga pa je relikt zgodovine. Mar res?
Vodi: Blaž Mazi
Gostje: Nataša Detič, Andrej Blatnik in Miha Kovač
Slovenci izdamo toliko knjig kot Norvežani, a le dobra polovica prebere vsaj eno knjigo letno.
Število ljudi, ki ne berejo več knjig, je v zadnjih letih naraslo, za nekaj odstotkov je padlo tudi število bralcev v vseh drugih kategorijah. V petih letih, kolikor jih je minilo od raziskave Knjiga in bralci V, je prišlo na več področjih do še večjega upada kot prej v šestnajstih letih. Letno število izdanih naslovov se je med letoma 2014-2019 zmanjšalo za skoraj tisoč, oziroma 19 odstotkov.
Izposoja v knjižnicah se je znižala s štirih izposojenih knjig leta 2014 na tri in pol v letošnjem letu. Še več, v Sloveniji se je zmanjšalo tudi število družin, ki redno berejo otrokom. Kar za tretjino manj je tistih, ki letno preberejo več kot 20 knjig. Manj je tudi tistih, ki preberejo vsaj šest ali deset knjig, zmanjšalo se je celo število bralcev e-knjig, pri čemer je zanimivo, da se je povečalo število tistih, ki zase trdijo, da so bralci, a v resnici ne berejo… Nekoč profesionalna založniška dejavnost se vse bolj spreminja v prostočasni hobi.
Osrednja in najbolj zaskrbljujoča ugotovitev raziskave Knjiga in bralci VI je, da je po blagem upadanju v devetdesetih letih število nebralcev v Sloveniji znova naraslo, saj jih je trenutno toliko, kot jih je bilo leta 1979. Po vsem, kar je bilo v zadnjih desetletjih storjenega na področju knjižnih in bralnih politik, smo glede števila bralcev torej tam, kjer smo bili pred 40 leti.
Z nami bodo na Pisateljskem odru Knjižnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani, na valovih Radia Slovenija in v videoprenosu na spletni strani Radiotelevizije Slovenija Nataša Detič, Samo Rugelj, Andrej Blatnik in Miha Kovač.
Foto: Ivan Merljak
V tokratni oddaji Arsov forum smo odprli vprašanja, povezana s politiko, etiko in estetiko medkulturnih izmenjav, temo, ki jo v okviru 50. jubilejnega Borštnikovega srečanja naslavlja tudi mednarodna znanstvena konferenca Scenske umetnosti, migracije, politika: Slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav. Naša gosta sta bila izredna profesorica za dramaturgijo in študije scenskih umetnosti ter vodja raziskovalne skupine na AGRFT-ju, doktorica Barbara Orel in doktor zgodovine in raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, Aleš Gabrič.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
O proračunu za kulturo in sistemski ureditvi v pogovoru z Vladom Motnikarjem razpravljata Metod Pevec, predsednik Nacionalnega sveta za kulturo in dr. Matjaž Šekoranja, sekretar v Sektorju za umetnost pri Direktoratu za ustvarjalnost Ministrstva za kulturo RS.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddajo Arsov forum tokrat posvečamo 18. Festivalu slovenskega filma, oziroma glavnim protagonistom festivala, filmskim ustvarjalcem. O svojem ustvarjanju, o težavah in radostih, ki spremljajo nastanke filmskih del, bodo spregovorili Tomaž Gorkič, Miha Knific, Metod Pevec in Sonja Prosenc. Z njimi se bo pogovarjala Tesa Drev.
Z mednarodno pariško mirovno pogodbo zmagovalcev 2. svetovne vojne (tudi Jugoslavija in njen sestavni del Slovenija) je R Italija 15.septembra 1947 dejansko izgubila državno suverenost na tretjini sedanjega ozemlja R Slovenije. Zakaj je pomembno, da razumemo, na kakšen način je sploh prišlo do sedanje zahodne meje? Kakšna je vloga teh krajev zdaj, kako se razumejo sami,in kako mislijo, da jih razumejo drugi. Gostje: Jože Šušmelj, Poljanka Dolhar, Vesna Humar, doc.dr.Igor Pribac in Ervin Hladnik Milharčič.
Predstavitev 31. grafičnega bienala, gosti Nevenka Šivavec, Breda Škrjanec, Božidar Zrinski, Vladimir Vidmar
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Ob izteku počitnic se počasi, druga za drugimi odpirajo vrata slovenskih gledališč in prizorišč sodobnih scenskih umetnosti. Nekatera s poznopoletnimi festivali, kot je na primer Mladi levi, ki z glavnim prizoriščem v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana poteka ta teden, ali festival Fronta, ki se bo prihodnji teden odvil v Murski soboti, večina pa bo gledališko sezono začela v septembru. K pogovoru o tendencah in presečiščih v sodobnih scenskih umetnostih, smo povabili: Nevenko Koprivšek, direktorico zavoda Bunker in festivala Mladi levi, Matjaža Fariča, direktorja zavoda Flota in festivala Fronta, Simona Karduma, direktorja Centra urbane kulture Kino Šiška, Evo Kraševec, dramaturginjo v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana in Amelio Kraigher, gledališko kritičarko in publicistko, urednico revije Maska in selektorico Borštnikovega srečanja v zadnjih dveh letih. O idejnih in estetskih vidikih uprizoritvenih umetnosti in sorodnih praks, ki se konkretneje napovedujejo in ki jih je vredno vzeti v obzir ob spremljanju gledališkega dogajanja v sezoni 2015/16, več v oddaji Arsov forum. vir foto: toneelhuis.be
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Številni mednarodni in nacionalni strateški dokumenti o kulturno-umetnostni vzgoji dokazujejo, da umetnost kot pedagoško orodje ni več samo osamljen eksperiment, temveč začrtana smernica razvoja izobraževalnega sistema. Kakšno vlogo lahko igra umetnost v izobraževalnih procesih, zakaj in kako jo približati otrokom in mladostnikom? Ne nazadnje, kako koncepti, začrtani na papirju, zaživijo v praksi? To so le nekatera od vprašanj, na katera so odgovarjali dr. Robi Kroflič z Oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete, Alma R. Selimović in Katarina Slukan, pobudnici projekta kulturno-umetnostne vzgoje Igrišče za gledališče, učiteljica Blanka Skočir z OŠ Frana Roša v Celju in umetnica Špela Frlic.
Številni mednarodni in nacionalni strateški dokumenti o kulturno-umetnostni vzgoji dokazujejo, da umetnost kot pedagoško orodje ni več samo osamljen eksperiment, temveč začrtana smernica razvoja izobraževalnega sistema. Kakšno vlogo lahko igra umetnost v izobraževalnih procesih, zakaj in kako jo približati otrokom in mladostnikom? Ne nazadnje, kako koncepti, začrtani na papirju, zaživijo v praksi? To so le nekatera od vprašanj, na katera so odgovarjali dr. Robi Kroflič z Oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete, Alma R. Selimović in Katarina Slukan, pobudnici projekta kulturno-umetnostne vzgoje Igrišče za gledališče, učiteljica Blanka Skočir z OŠ Frana Roša v Celju in umetnica Špela Frlic.
Pogosto prevladuje prepričanje, da je bil srednji vek temna doba zaostalosti in nazadnjaštva, toda že hiter pogled v delo in doprinos menihov na Slovenskem nam pokaže, da je bilo prej ravno nasprotno. Res so se pojavljali spori za oblast, vojne in številne bolezni, toda to je bil tudi čas uveljavitve slovenskega jezika na območju današnje Slovenije, začetek bogatih knjižnic, med drugim pa so se pojavili zametki zdravstva in šolstva. Pomen samostanov je zato večplasten in presega zgolj versko in pastoralno vlogo: to so centri kulture in znanja, ki nas delajo bolj evropske in nas umeščajo v dolgo tradicijo evropskega krščanskega zahoda.
Prva svetovna vojna je zaznamovala svet in tudi ustvarjanje v njem. V tokratni oddaji Arsov forum gosta mag. Marko Štepec in akademik dr. Milček Komelj v pogovoru s Stašo Grahek razmišljata o tem, kako se je odražala v umetnosti, predvsem likovni.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
V Muzeju novejše zgodovine v Cekinovem gradu v Ljubljani so pred kratkim odprli razstavo z naslovom Pot domov. Burno 20. stoletje s svojimi vojnami je Slovence razselilo po Evropi in po vsem svetu. Kot vojaki, kot ujetniki, taboriščniki, begunci, izgnanci ali preprosto kot žrtve usode so se nato vračali domov. Pot je bila pogosto dolga, dolgotrajna, zapletena, cilj pa včasih ne tak, kot so si ga želeli in ga tako težko pričakovali. V Arsovem forumu boste slišali pogovor z avtorjema razstave – kustosoma mag. Moniko Kokalj Kočevar in mag. Markom Štepcem. Fotografija: Družina Zagode iz Brežic nekje na Češkem, med vračanjem v domovino.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Neveljaven email naslov