Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtomobilsko prometne novosti z Janezom Martinčičem.
Megane je preživel že tri generacije in čas je za novo stvaritev. Je eden redkih avtomobilov, za katerega snovalci mirno priznavajo, da je evropski avto in da je Evropa njegov glavni trg. V času globalizacije mila glasba za evrocentrična avtomobilska ušesa.
Nizka, razpotegnjena silhueta novega Renaulta Megana sugerira živahnost in mogoče lahko poenostavljeno sklepamo, da je tudi Renault stopil na dinamično oblikovalsko pot, po katerih hodi Opel z novo Astro. Še najbolj opazna so svetila; led tehnologija omogoča najrazličnejše oblike in efekte, tako se sodobna vozila počasi spreminjajo v potujoče diskoteke. Avtomobil je zrasel (se tudi malenkost znižal) in v notranjosti se to pozna. Vsaj na prednjih sedežih ni govora o utesnjenosti, na zadnjih je podoben konkurenci.
Megane je znal v preteklosti že razburiti. Z obliko seveda. Druga generacije je bila, če smo nagajivi, “premoderna” za prelom tisočletja, tretja generacija se je povlekla nazaj, v četrti generaciji pa Megane še vedno igra varno igro.
Po navadi ne omenjamo elektronskih sklopov pred klasično mehaniko, a ogromen, več kot osem palčni zaslon, ki gospodari v kokpitu, je tako vpadljiv, da ga enostavno ni mogoče spregledati. R-link, multimedijski vmesnik znan iz Espaca, se je spustil med običajno ljudstvo in kljub njegovi suverenosti smo še vedno prepričani, da so se analogni možgani nepripravljeni spopasti z goščavo sodobne avtomobilske komunikacije.
Ponudba motorjev je resnično impresivna, prav tako menjalnikov; prihodnje leto pa se bo vsej tej konjenici pridružil še dizel s hibridno asistenco. Snovalci obljubljajo rekordno nizke vrednosti – tako goriva, kot izpustov.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilsko prometne novosti z Janezom Martinčičem.
Megane je preživel že tri generacije in čas je za novo stvaritev. Je eden redkih avtomobilov, za katerega snovalci mirno priznavajo, da je evropski avto in da je Evropa njegov glavni trg. V času globalizacije mila glasba za evrocentrična avtomobilska ušesa.
Nizka, razpotegnjena silhueta novega Renaulta Megana sugerira živahnost in mogoče lahko poenostavljeno sklepamo, da je tudi Renault stopil na dinamično oblikovalsko pot, po katerih hodi Opel z novo Astro. Še najbolj opazna so svetila; led tehnologija omogoča najrazličnejše oblike in efekte, tako se sodobna vozila počasi spreminjajo v potujoče diskoteke. Avtomobil je zrasel (se tudi malenkost znižal) in v notranjosti se to pozna. Vsaj na prednjih sedežih ni govora o utesnjenosti, na zadnjih je podoben konkurenci.
Megane je znal v preteklosti že razburiti. Z obliko seveda. Druga generacije je bila, če smo nagajivi, “premoderna” za prelom tisočletja, tretja generacija se je povlekla nazaj, v četrti generaciji pa Megane še vedno igra varno igro.
Po navadi ne omenjamo elektronskih sklopov pred klasično mehaniko, a ogromen, več kot osem palčni zaslon, ki gospodari v kokpitu, je tako vpadljiv, da ga enostavno ni mogoče spregledati. R-link, multimedijski vmesnik znan iz Espaca, se je spustil med običajno ljudstvo in kljub njegovi suverenosti smo še vedno prepričani, da so se analogni možgani nepripravljeni spopasti z goščavo sodobne avtomobilske komunikacije.
Ponudba motorjev je resnično impresivna, prav tako menjalnikov; prihodnje leto pa se bo vsej tej konjenici pridružil še dizel s hibridno asistenco. Snovalci obljubljajo rekordno nizke vrednosti – tako goriva, kot izpustov.
O prometu nikakor ne moremo razmišljati kot o nekakšni samostojni stvari, ki ne vpliva na druga področja družbenega življenja. Med karanteno smo lahko videli, kako hitro smo v mestih zadihali čistejši zrak, ker je bilo avtomobilov na cesti znatno manj. Podobno promet vpliva tudi na druga področja družbenega življenja. O tem, kako vpliva in kakšna prihodnost premikanja nas čaka, se je Jan Grilc pogovoril z Andrejem Brglezom, opazovalcem mobilnosti in strokovnim sodelavcem Vala 202 za področje prometa.
Korona virus je, kar zadeva avtomobilski trg, še najmanj škode povzročil na področju električnih vozil, kar je po svoje logično, saj povpraševanje za zdaj še krepko presega ponudbo. Ponekod se je v tem času povpraševanje po električnih vozilih celo občutno povečalo, recimo v Nemčiji. Pri nas trg električnih vozil trenutno obsega približno 2.000 vozil in raste iz leta v leto. Primož Lemež, ki že vrsto let pozorno spremlja razvoj trga električnih vozil, ugotavlja, da je pri nas infrastruktura več kot zadostna, nered pa vlada pri polnjenju baterij.
Ideja je enostavna. Brezplačen javni prevoz bi v teoriji moral k uporabi pritegniti več ljudi, kar pomeni, da bi jih posledično več pustilo svoje avtomobile doma. Temu pa sledi niz ugodnih vplivov: prevozne mestne vpadnice, ki bi zapovrh proizvajale manj hrupa in izpustov; mestna središča v katerih bi hitreje našli parkirno mesto, namesto dodatnih parkirišč pa bi nekatere površine lahko ozelenili. Razmišljamo o možnostih za uvedbo v Sloveniji in pregledamo izkušnje iz tujine.
oronavirus je vplival tudi na področje souporabe vozil – torej tistih storitev, ki vam omogočajo vožnjo z avtomobilom, brez da bi si ga dejansko lastili. Platforme, ki ponujajo take storitve, so v preteklih letih hitro rasle, epidemija pa jih je seveda ustavila. S sogovorniki razmišljamo o tem, kakšna je pot naprej. Gosta: Marko Javornik (Voyego) in Tadej Martinčič (prevoz.org).
Renault captur stane 14 tisočakov, s pridihom prestiža pa lahko tudi dvakrat več. V Revozu zdaj izdelujejo tudi clio 100 TCe LPG, Fordov transit je dobil 10-stopenjski samodejni menjalnik, vsi modeli pa filter, ki ščiti tudi pred virusi. Jeep Compass je osvežen, izdelujejo ga v italijanski tovarni. Prodaja avtomobilov v maju je bila nekoliko boljša, a še vedno občutno manjša kot v lanskem primerljivem obdobju.
Začetek motociklistične sezone se je letos nekoliko raztegnil, bomo rekli, kakorkoli pa so mnogi motoristi že prevozili prve kilometre ali pa jih bodo v bližnji prihodnosti. Andrej Brglez poudarja, da je zelo pomembno, da motorist ves čas vožnje razmišlja, kaj se lahko zgodi. Če misli odtavajo drugam, je to lahko usodno. V bistvu je vožnja z motorjem odlična rekreacija za možgane. Zapelje nas tudi Hyundai Santa Fe, ki je odličen družinski prevoznik in eden tistih SUV, ki lahko konkurira tudi bolj renomiranim in prestižnim. Pri Audiju ne pozabljajo na karavane. Novi A4 Avant je bistveno bolj prostoren od predhodnika, sicer pa privlačnega videza, tehnično dovršen in sploh pravi predstavnik premium znamke. Pri Peugeotu pa so se spomnili prve vgradnje volana - to se je zgodilo daljnega leta 1894. Zdaj volan že dolgo ni le usmerjevalec koles, vsa vozila so opremljena z večfunkcijskimi volani.
Slovenska dobaviteljska avtomobilska industrija zaposluje 40 tisoč ljudi, nič dobrega se ji ne piše v zadnjem času, iz znanih razlogov. To je pred dnevi v Odmevih skušal razložiti tudi direktor podjetja Hidria Holding Iztok Seljak, ki je poudaril doprinos panoge v državni proračun. Če pomoč države ne bo pametna in hitra, bo preživetje mnogih naših dobaviteljev pod velikim vprašajem. Andrej Brglez pa dodaja, da to, kar se v panogi dogaja, ni prišlo nepričakovano in da smo tudi pri nas na to že opozarjali. Če politika ne bo hitro in ustrezno reagirala, bo gospodarstvo čez dve, tri leta še v veliko večjih težavah.
Andrej Brglez poroča, da so nekateri prodajalci v avtomobilskih salonih v zadnjih dneh le zaznali malo več živahnosti, ljudje počasi spet prihajajo ogledovat, preizkušat in izbirat nove avtomobile. Ena od značilnosti zadnjih dni pa je tudi, da nekateri ponujajo že kar neverjetne popuste, tudi do 40 odstotkov. Težko verjamemo, da bi kdo prodal avtomobil za ceno, ki bi pomenila izgubo. Kljub vsemu pa zagotovo drži, da se da v dneh, ko se avtomobilski trg spet počasi prebuja, iztržiti nekoliko nižjo ceno ali za enako prejeti kakšen dodatek, ki bi ga sicer morali doplačati. Sicer pa velja, da se sami s seboj dogovorimo, kakšen avtomobil v resnici potrebujemo, potem pa je treba preveriti in preračunati veliko stvari, da pridemo na koncu do za nas najugodnejše ponudbe.
Andrej Brglez poroča, da so nekateri prodajalci v avtomobilskih salonih v zadnjih dneh le zaznali malo več živahnosti, ljudje počasi spet prihajajo ogledovat, preizkušat in izbirat nove avtomobile. Ena od značilnosti zadnjih dni pa je tudi, da nekateri ponujajo že kar neverjetne popuste. Če človek verjame, se da zdaj avto kupiti praktično za pol cene, nekateri oglašujejo 40 odstotni popust. Težko verjamemo, da bi kdo prodal avtomobil za ceno, ki bi pomenila izgubo. Kljub vsemu pa zagotovo drži, da se da v dneh, ko se avtomobilski trg spet počasi prebuja, iztržiti nekoliko nižjo ceno ali za enako prejeti kakšen dodatek, ki bi ga sicer morali doplačati.
Zapeljal nas je novi Peugeot 2008 z zmogljivim bencinskim trivaljnikom in še vedno sveži 3008 z dizlom in odličnim osem stopenjskim samodejnim menjalnikom. Škoda bo kmalu pripeljala mestnega SUVja z robustnim značajem, to bo kamiq Scoutline, Citroen in Peugeot elektrificirata dostavnike, Goodyear pa izboljšuje lastnosti svoje celoletne pnevmatike.
Kar zadeva trgovanje z avtomobili, lahko rečemo, da so napovedi po svetu zmerno optimistične in kažejo ali raje upajo na krizo v obliki črke U – kar je natanko tisto o čemer smo pri nas že govorili pred približno mesecem. To potrjuje zdaj tudi raziskava Boston Consulting Group, ki napoveduje prav tako krivuljo krčenja in okrevanja s 6 do 9 mesečno upočasnitvijo avtomobilske industrije…. Kakorkoli, postavlja se vprašanje, kako globoko je korona zarezala v družinski proračun in v kakšni potrošniški kondiciji so kupci. Direktor Toyote Slovenija Primož Tiringar razkriva, da se z določenimi ukrepi in olajšavami trudijo priti nasproti kupcem, Andrej Brglez pa poudarja, da je naš avtomobilski trg trenutno v fazi razmišljanja, da pa je še kako pomemben za poživljanje gospodarstva v širšem smislu.
Avtomobilska industrija je bila že pred začetkom pandemske krize pred velikim izzivom - kako izpeljati kolosalen in zelo drag premik k električnim vozilom. Zaprtja tovarn po vsem svetu so velika podjetja zdaj spravila v finančne težave, s kakršnimi se niso spopadla že desetletja. Nekateri največji proizvajalci se morajo za ohranjanje likvidnosti zadolževati pod krutimi obresti, ki v primeru Forda dosegajo skoraj 10 odstotkov. V denarnih težavah so se znašli tudi dobavitelji, ki so pomembni za slovensko gospodarsko sliko. Komentirajo Andrej Brglez, Stojan Petrič (Kolektor) in Rasto Oderlap (Autocommerce).
Javni potniški promet še vedno stoji, epidemija pa nas sili, da vse več razmišljamo o alternativnih modelih prevoza, ki bi lahko v časih večjih fizičnih razdalj med ljudmi ponudili možnosti, o katerih do zdaj še nismo glasno govorili. Z Andrejem Brglezom, opazovalcem mobilnosti, tokrat o avtonomnih vozilih, ki bi lahko kmalu spremenila način dostavljanja dobrin, ter pomladni akciji za varnejši javi promet in dobro počutje.
Mobilni v teh dneh nismo prav zelo, a vseeno to ne pomeni, da v avtomobilski industriji vse stoji na mestu. Veliki proizvajalci iščejo poti iz krize, ki že kaže zobe. Evropsko združenje proizvajalcev je ta teden objavilo prve podatke o prodaji v marcu, torej mesecu, ko so evropske države ena za drugo začele sprejemati ukrepe za omejevanje gibanja. 55 odstotkov manj avtomobilov so prodali v primerjavi z lanskim marcem, v absolutnih številkah pa je bila prodaja avtomobilov marca najnižja po letu 1990. Ti podatki so opozorilo, da bo na avtomobilskem trgu prišlo do velikih sprememb, velika podjetja pa so začela z izigravanjem tekmecev na trgu, opozarja opazovalec mobilnosti Andrej Brglez.
Avtomobilska industrija je bila v zadnjih desetletjih eden izmed najmočnejših motorjev evropskega gospodarstva, v Evropski uniji zagotavlja 14 milijonov delovnih mest in prispeva 7 odstotkov evropskega BDP. Zdaj je v krizi, katere obsega še ne poznamo povsem natančno, jasno pa je, da bo zaprtje desetin avtomobilskih tovarn v Evropi velik izziv za prihodnje mesece in leta. Vlade in uprave podjetij zdaj iščejo načine, kako proizvodnjo spet čim prej zagnati, v Sloveniji se je ta teden prva tovarna že odprla, to je bila novomeška Adria Mobil. Stanje na trgu komentirata generalna direktorica Adrie Mobil Sonja Gole in opazovalec mobilnosti Andrej Brglez.
Zaprti so lokali in gostilne, zaprte so mnoge trgovine, ceste pa seveda ostajajo odprte in na njih se moramo še vedno držati pravil. Z vodjo Sektorja prometne policije Ivanom Kapunom se pogovarjamo o novem načinu dela tistih, ki so na cestah vedno prisotni - torej prometnih policistov, Andrej Brglez pa razmišlja o spremenjenem konceptu osebnega prostora in varnostne razdalje.
Avtomobilska industrija je v Evropi praktično zastala, takega stanja, kot so mu priča v tem nenavadnem zgodovinskem trenutku, niso avtomobilski proizvajalci doživeli še nikoli. Praktično vsa velika podjetja so zaprla tovarne v Evropi, v Združenih državah se tovarne prav tako zapirajo, medtem ko se na Kitajskem zdaj stanje že počasi normalizira. Ker je pred avtomobilsko industrijo zdaj velik izziv, nas je zanimalo, kako ga doživljajo veliki proizvajalci in kam jih bo vodila pot naprej. Komentirata Tom Fux (Toyota) in Andrej Brglez.
V času epidemije koronavirusa, ki se hitro prenaša med ljudmi in lahko na nekaterih površinah preživi tudi do tri dni, so zelo na udaru javna prevozna sredstva kot potencialno žarišče za nove okužbe. Z Ljubljanskega potniškega prometa so sporočili, da bo na vseh linijah veljal zimski počitniški vozni red, avtobuse pa bodo redno tudi dezinfecirali. Podobne ukrepe so sprejeli tudi drugi prevozniki. A ker smo v preteklih letih veliko govorili o novih oblikah mobilnosti, o souporabi avtomobilov, koles in skirojev, se moramo vprašati, kako tudi te drugačne oblike premikanja delujejo v času pandemije. Razmišlja opazovalec mobilnosti Andrej Brglez.
Novi Peugeot 208 je postal evropski avto leta, obiskal je tudi nas in nas preprical, da bi lahko bil spet svetovna uspešnica. Ni samo privlacnega videza in v notranjosti narejen velikopotezno, ampak nosi v sebi tudi plod slovenskega znanja – kljucni deli aluminijastega volanskega sistema so izdelani v Hidrii. Padec proizvodnje in prodaje avtomobilov se za zdaj izjemno cuti edino na Kitajskem; ne vemo, kako bi Evropa prenesla recimo 90-odstoten prodajni padec. Sicer pa je Ford razvil sistem, ki bo preprecil vozniku, da bi odprl vrata in tako zaprl pot kolesarju, Volvo pa je pri zašciti potnikov prilagodil varnostne sisteme posebej tudi za ženske, ki so zaradi naravnih razlik v anatomiji in moci bolj izpostavljene tveganju za poškodbe v prometnih nesrecah.
Ponovno nas obišče Renault clio, Slovenski avto leta 2020. Čeprav ni prav pogosto, da pri manjših avtomobilih naletimo na dizle, pa clio dokazuje, da tudi tovrstnim motorjem še ni odbila zadnja ura. Še enkrat se bomo vprašali, če avto res naredi človeka oziroma če po tipu in videzu avtomobila res že lahko sklepamo, kdo oziroma kakšen je voznik. Francoska premijska znamka DS je predstavila veliko napredno limuzino DS 9, Španska Cupra pa je ob družbi Seat dobila svoj novi sedež.
Neveljaven email naslov