Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtomobilsko prometne novosti z Janezom Martinčičem.
Danes se lotimo prvega izmed treh vozil, izdelkov bavarske tovarne, ki bi jih lahko kupili – če bi sešteli cene vseh treh, za malo manj kot 260 tisočakov. Če seštevek malo razčlenimo – malo manj kot dve tretjini tega stane en avtomobil, malo več kot 90 tisočakov odpade na preostala dva skupaj. Najprej na kratko o teh cenejših, ki pa sta seveda daleč od tega, da bi bila poceni …
Limuzinske trojke so celo nekako obsojene, ne bomo rekli ravno na propad, ampak recimo na »životarjenje«. Enostavno je preveč modnih enoprostornih, športno terenskih in še kakšnih konkurentov tudi v okviru znamke same.
A najnovejša trojka je tu in pravzaprav bi ji v resnici težko kaj očitali. Z oznako 318 d pove, da jo poganja dvolitrski 110 kilovatni dizel, ki skupaj s šeststopenjskim menjalnikom skrbi za ne pretirano športno, a povsem spodobno živahnost vozila. Pri BMW-ju se trudijo, da ob zelo solidnih zmogljivostih njihovi agregati niso pretirano požrešni – in moramo priznati, da jim to kar dobro uspeva. Cena take trojke z nekaj malega dodatkov je blizu 40 tisoč evrov.
Eden izmed konkurentov, ki jih ima BMW-jeva trojka kar v hiši, je zadnja leta prav gotovo tudi model X1. No, ne neposreden konkurent, saj gre za povsem drugačno vozilo, vendar pa je X1 eden tistih modelov, ki so se pojavili v zadnjih letih in navdušili določen segment kupcev, mislim, da predvsem ženske voznice.
Notranjost terensko športnega X1 je oblikovana podobno kot pri enoprostornem active tourerju, ki nas je vozil pred časom. Tudi tu posebej pohvalimo, da zabavno-informacijski sistem razume oziroma govori slovensko.
Sicer testni X1 ni bil kar tako, daleč od tega, bil je opremljen s kopico dodatkov in priboljškov, ki seveda dvigujejo ceno. Guidance paket z LED žarometi, električno pomičnimi zunanjimi ogledali in Head-up barvnim projektorjem, ki niza različne podatke na vetrobransko steklo, je ena možnost – pa niti ne tako zelo draga, potem pa so tu kamere za pregled okolice, pa recimo navigacija, posebej atraktivna platišča in še nekaj drobnarij, pa je X1 daleč od osnovne cene, ki je dobrih 31 tisočakov. V našem primeru so zapisali 53.350 eurov. To sta bila dva za danes. Prihodnjič bomo peljali enega za 165 tisoč …
Ford ranger je najbolje prodajani »pick-up« v Evropi, pri nas pa je celo več kot polovica prodanih v segmentu prav rangerjev; tako si pri zastopniku obetajo letos prodati med 200 in 250 vozil. Najcenejšega bi zdajle lahko kupili celo za nekaj pod 21 tisoč evri …
Prav v teh dneh poteka pri nas (v glavnem po Gorenjski) predstavitev zadnje generacije fordovega rangerja za vzhodnoevropske novinarje, nam se je predstavil prejšnji teden. Čvrst, vzdržljiv, zmogljiv, zanesljiv in uporaben se je trudil biti že v prejšnjih generacijah, pravo delovno živinče, bi rekel kolega Marko – in tak bo tudi naprej.
867 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilsko prometne novosti z Janezom Martinčičem.
Danes se lotimo prvega izmed treh vozil, izdelkov bavarske tovarne, ki bi jih lahko kupili – če bi sešteli cene vseh treh, za malo manj kot 260 tisočakov. Če seštevek malo razčlenimo – malo manj kot dve tretjini tega stane en avtomobil, malo več kot 90 tisočakov odpade na preostala dva skupaj. Najprej na kratko o teh cenejših, ki pa sta seveda daleč od tega, da bi bila poceni …
Limuzinske trojke so celo nekako obsojene, ne bomo rekli ravno na propad, ampak recimo na »životarjenje«. Enostavno je preveč modnih enoprostornih, športno terenskih in še kakšnih konkurentov tudi v okviru znamke same.
A najnovejša trojka je tu in pravzaprav bi ji v resnici težko kaj očitali. Z oznako 318 d pove, da jo poganja dvolitrski 110 kilovatni dizel, ki skupaj s šeststopenjskim menjalnikom skrbi za ne pretirano športno, a povsem spodobno živahnost vozila. Pri BMW-ju se trudijo, da ob zelo solidnih zmogljivostih njihovi agregati niso pretirano požrešni – in moramo priznati, da jim to kar dobro uspeva. Cena take trojke z nekaj malega dodatkov je blizu 40 tisoč evrov.
Eden izmed konkurentov, ki jih ima BMW-jeva trojka kar v hiši, je zadnja leta prav gotovo tudi model X1. No, ne neposreden konkurent, saj gre za povsem drugačno vozilo, vendar pa je X1 eden tistih modelov, ki so se pojavili v zadnjih letih in navdušili določen segment kupcev, mislim, da predvsem ženske voznice.
Notranjost terensko športnega X1 je oblikovana podobno kot pri enoprostornem active tourerju, ki nas je vozil pred časom. Tudi tu posebej pohvalimo, da zabavno-informacijski sistem razume oziroma govori slovensko.
Sicer testni X1 ni bil kar tako, daleč od tega, bil je opremljen s kopico dodatkov in priboljškov, ki seveda dvigujejo ceno. Guidance paket z LED žarometi, električno pomičnimi zunanjimi ogledali in Head-up barvnim projektorjem, ki niza različne podatke na vetrobransko steklo, je ena možnost – pa niti ne tako zelo draga, potem pa so tu kamere za pregled okolice, pa recimo navigacija, posebej atraktivna platišča in še nekaj drobnarij, pa je X1 daleč od osnovne cene, ki je dobrih 31 tisočakov. V našem primeru so zapisali 53.350 eurov. To sta bila dva za danes. Prihodnjič bomo peljali enega za 165 tisoč …
Ford ranger je najbolje prodajani »pick-up« v Evropi, pri nas pa je celo več kot polovica prodanih v segmentu prav rangerjev; tako si pri zastopniku obetajo letos prodati med 200 in 250 vozil. Najcenejšega bi zdajle lahko kupili celo za nekaj pod 21 tisoč evri …
Prav v teh dneh poteka pri nas (v glavnem po Gorenjski) predstavitev zadnje generacije fordovega rangerja za vzhodnoevropske novinarje, nam se je predstavil prejšnji teden. Čvrst, vzdržljiv, zmogljiv, zanesljiv in uporaben se je trudil biti že v prejšnjih generacijah, pravo delovno živinče, bi rekel kolega Marko – in tak bo tudi naprej.
Korona virus je, kar zadeva avtomobilski trg, še najmanj škode povzročil na področju električnih vozil, kar je po svoje logično, saj povpraševanje za zdaj še krepko presega ponudbo. Ponekod se je v tem času povpraševanje po električnih vozilih celo občutno povečalo, recimo v Nemčiji. Pri nas trg električnih vozil trenutno obsega približno 2.000 vozil in raste iz leta v leto. Primož Lemež, ki že vrsto let pozorno spremlja razvoj trga električnih vozil, ugotavlja, da je pri nas infrastruktura več kot zadostna, nered pa vlada pri polnjenju baterij.
Ideja je enostavna. Brezplačen javni prevoz bi v teoriji moral k uporabi pritegniti več ljudi, kar pomeni, da bi jih posledično več pustilo svoje avtomobile doma. Temu pa sledi niz ugodnih vplivov: prevozne mestne vpadnice, ki bi zapovrh proizvajale manj hrupa in izpustov; mestna središča v katerih bi hitreje našli parkirno mesto, namesto dodatnih parkirišč pa bi nekatere površine lahko ozelenili. Razmišljamo o možnostih za uvedbo v Sloveniji in pregledamo izkušnje iz tujine.
oronavirus je vplival tudi na področje souporabe vozil – torej tistih storitev, ki vam omogočajo vožnjo z avtomobilom, brez da bi si ga dejansko lastili. Platforme, ki ponujajo take storitve, so v preteklih letih hitro rasle, epidemija pa jih je seveda ustavila. S sogovorniki razmišljamo o tem, kakšna je pot naprej. Gosta: Marko Javornik (Voyego) in Tadej Martinčič (prevoz.org).
Renault captur stane 14 tisočakov, s pridihom prestiža pa lahko tudi dvakrat več. V Revozu zdaj izdelujejo tudi clio 100 TCe LPG, Fordov transit je dobil 10-stopenjski samodejni menjalnik, vsi modeli pa filter, ki ščiti tudi pred virusi. Jeep Compass je osvežen, izdelujejo ga v italijanski tovarni. Prodaja avtomobilov v maju je bila nekoliko boljša, a še vedno občutno manjša kot v lanskem primerljivem obdobju.
Začetek motociklistične sezone se je letos nekoliko raztegnil, bomo rekli, kakorkoli pa so mnogi motoristi že prevozili prve kilometre ali pa jih bodo v bližnji prihodnosti. Andrej Brglez poudarja, da je zelo pomembno, da motorist ves čas vožnje razmišlja, kaj se lahko zgodi. Če misli odtavajo drugam, je to lahko usodno. V bistvu je vožnja z motorjem odlična rekreacija za možgane. Zapelje nas tudi Hyundai Santa Fe, ki je odličen družinski prevoznik in eden tistih SUV, ki lahko konkurira tudi bolj renomiranim in prestižnim. Pri Audiju ne pozabljajo na karavane. Novi A4 Avant je bistveno bolj prostoren od predhodnika, sicer pa privlačnega videza, tehnično dovršen in sploh pravi predstavnik premium znamke. Pri Peugeotu pa so se spomnili prve vgradnje volana - to se je zgodilo daljnega leta 1894. Zdaj volan že dolgo ni le usmerjevalec koles, vsa vozila so opremljena z večfunkcijskimi volani.
Slovenska dobaviteljska avtomobilska industrija zaposluje 40 tisoč ljudi, nič dobrega se ji ne piše v zadnjem času, iz znanih razlogov. To je pred dnevi v Odmevih skušal razložiti tudi direktor podjetja Hidria Holding Iztok Seljak, ki je poudaril doprinos panoge v državni proračun. Če pomoč države ne bo pametna in hitra, bo preživetje mnogih naših dobaviteljev pod velikim vprašajem. Andrej Brglez pa dodaja, da to, kar se v panogi dogaja, ni prišlo nepričakovano in da smo tudi pri nas na to že opozarjali. Če politika ne bo hitro in ustrezno reagirala, bo gospodarstvo čez dve, tri leta še v veliko večjih težavah.
Andrej Brglez poroča, da so nekateri prodajalci v avtomobilskih salonih v zadnjih dneh le zaznali malo več živahnosti, ljudje počasi spet prihajajo ogledovat, preizkušat in izbirat nove avtomobile. Ena od značilnosti zadnjih dni pa je tudi, da nekateri ponujajo že kar neverjetne popuste, tudi do 40 odstotkov. Težko verjamemo, da bi kdo prodal avtomobil za ceno, ki bi pomenila izgubo. Kljub vsemu pa zagotovo drži, da se da v dneh, ko se avtomobilski trg spet počasi prebuja, iztržiti nekoliko nižjo ceno ali za enako prejeti kakšen dodatek, ki bi ga sicer morali doplačati. Sicer pa velja, da se sami s seboj dogovorimo, kakšen avtomobil v resnici potrebujemo, potem pa je treba preveriti in preračunati veliko stvari, da pridemo na koncu do za nas najugodnejše ponudbe.
Andrej Brglez poroča, da so nekateri prodajalci v avtomobilskih salonih v zadnjih dneh le zaznali malo več živahnosti, ljudje počasi spet prihajajo ogledovat, preizkušat in izbirat nove avtomobile. Ena od značilnosti zadnjih dni pa je tudi, da nekateri ponujajo že kar neverjetne popuste. Če človek verjame, se da zdaj avto kupiti praktično za pol cene, nekateri oglašujejo 40 odstotni popust. Težko verjamemo, da bi kdo prodal avtomobil za ceno, ki bi pomenila izgubo. Kljub vsemu pa zagotovo drži, da se da v dneh, ko se avtomobilski trg spet počasi prebuja, iztržiti nekoliko nižjo ceno ali za enako prejeti kakšen dodatek, ki bi ga sicer morali doplačati.
Zapeljal nas je novi Peugeot 2008 z zmogljivim bencinskim trivaljnikom in še vedno sveži 3008 z dizlom in odličnim osem stopenjskim samodejnim menjalnikom. Škoda bo kmalu pripeljala mestnega SUVja z robustnim značajem, to bo kamiq Scoutline, Citroen in Peugeot elektrificirata dostavnike, Goodyear pa izboljšuje lastnosti svoje celoletne pnevmatike.
Kar zadeva trgovanje z avtomobili, lahko rečemo, da so napovedi po svetu zmerno optimistične in kažejo ali raje upajo na krizo v obliki črke U – kar je natanko tisto o čemer smo pri nas že govorili pred približno mesecem. To potrjuje zdaj tudi raziskava Boston Consulting Group, ki napoveduje prav tako krivuljo krčenja in okrevanja s 6 do 9 mesečno upočasnitvijo avtomobilske industrije…. Kakorkoli, postavlja se vprašanje, kako globoko je korona zarezala v družinski proračun in v kakšni potrošniški kondiciji so kupci. Direktor Toyote Slovenija Primož Tiringar razkriva, da se z določenimi ukrepi in olajšavami trudijo priti nasproti kupcem, Andrej Brglez pa poudarja, da je naš avtomobilski trg trenutno v fazi razmišljanja, da pa je še kako pomemben za poživljanje gospodarstva v širšem smislu.
Avtomobilska industrija je bila že pred začetkom pandemske krize pred velikim izzivom - kako izpeljati kolosalen in zelo drag premik k električnim vozilom. Zaprtja tovarn po vsem svetu so velika podjetja zdaj spravila v finančne težave, s kakršnimi se niso spopadla že desetletja. Nekateri največji proizvajalci se morajo za ohranjanje likvidnosti zadolževati pod krutimi obresti, ki v primeru Forda dosegajo skoraj 10 odstotkov. V denarnih težavah so se znašli tudi dobavitelji, ki so pomembni za slovensko gospodarsko sliko. Komentirajo Andrej Brglez, Stojan Petrič (Kolektor) in Rasto Oderlap (Autocommerce).
Javni potniški promet še vedno stoji, epidemija pa nas sili, da vse več razmišljamo o alternativnih modelih prevoza, ki bi lahko v časih večjih fizičnih razdalj med ljudmi ponudili možnosti, o katerih do zdaj še nismo glasno govorili. Z Andrejem Brglezom, opazovalcem mobilnosti, tokrat o avtonomnih vozilih, ki bi lahko kmalu spremenila način dostavljanja dobrin, ter pomladni akciji za varnejši javi promet in dobro počutje.
Mobilni v teh dneh nismo prav zelo, a vseeno to ne pomeni, da v avtomobilski industriji vse stoji na mestu. Veliki proizvajalci iščejo poti iz krize, ki že kaže zobe. Evropsko združenje proizvajalcev je ta teden objavilo prve podatke o prodaji v marcu, torej mesecu, ko so evropske države ena za drugo začele sprejemati ukrepe za omejevanje gibanja. 55 odstotkov manj avtomobilov so prodali v primerjavi z lanskim marcem, v absolutnih številkah pa je bila prodaja avtomobilov marca najnižja po letu 1990. Ti podatki so opozorilo, da bo na avtomobilskem trgu prišlo do velikih sprememb, velika podjetja pa so začela z izigravanjem tekmecev na trgu, opozarja opazovalec mobilnosti Andrej Brglez.
Avtomobilska industrija je bila v zadnjih desetletjih eden izmed najmočnejših motorjev evropskega gospodarstva, v Evropski uniji zagotavlja 14 milijonov delovnih mest in prispeva 7 odstotkov evropskega BDP. Zdaj je v krizi, katere obsega še ne poznamo povsem natančno, jasno pa je, da bo zaprtje desetin avtomobilskih tovarn v Evropi velik izziv za prihodnje mesece in leta. Vlade in uprave podjetij zdaj iščejo načine, kako proizvodnjo spet čim prej zagnati, v Sloveniji se je ta teden prva tovarna že odprla, to je bila novomeška Adria Mobil. Stanje na trgu komentirata generalna direktorica Adrie Mobil Sonja Gole in opazovalec mobilnosti Andrej Brglez.
Zaprti so lokali in gostilne, zaprte so mnoge trgovine, ceste pa seveda ostajajo odprte in na njih se moramo še vedno držati pravil. Z vodjo Sektorja prometne policije Ivanom Kapunom se pogovarjamo o novem načinu dela tistih, ki so na cestah vedno prisotni - torej prometnih policistov, Andrej Brglez pa razmišlja o spremenjenem konceptu osebnega prostora in varnostne razdalje.
Avtomobilska industrija je v Evropi praktično zastala, takega stanja, kot so mu priča v tem nenavadnem zgodovinskem trenutku, niso avtomobilski proizvajalci doživeli še nikoli. Praktično vsa velika podjetja so zaprla tovarne v Evropi, v Združenih državah se tovarne prav tako zapirajo, medtem ko se na Kitajskem zdaj stanje že počasi normalizira. Ker je pred avtomobilsko industrijo zdaj velik izziv, nas je zanimalo, kako ga doživljajo veliki proizvajalci in kam jih bo vodila pot naprej. Komentirata Tom Fux (Toyota) in Andrej Brglez.
V času epidemije koronavirusa, ki se hitro prenaša med ljudmi in lahko na nekaterih površinah preživi tudi do tri dni, so zelo na udaru javna prevozna sredstva kot potencialno žarišče za nove okužbe. Z Ljubljanskega potniškega prometa so sporočili, da bo na vseh linijah veljal zimski počitniški vozni red, avtobuse pa bodo redno tudi dezinfecirali. Podobne ukrepe so sprejeli tudi drugi prevozniki. A ker smo v preteklih letih veliko govorili o novih oblikah mobilnosti, o souporabi avtomobilov, koles in skirojev, se moramo vprašati, kako tudi te drugačne oblike premikanja delujejo v času pandemije. Razmišlja opazovalec mobilnosti Andrej Brglez.
Novi Peugeot 208 je postal evropski avto leta, obiskal je tudi nas in nas preprical, da bi lahko bil spet svetovna uspešnica. Ni samo privlacnega videza in v notranjosti narejen velikopotezno, ampak nosi v sebi tudi plod slovenskega znanja – kljucni deli aluminijastega volanskega sistema so izdelani v Hidrii. Padec proizvodnje in prodaje avtomobilov se za zdaj izjemno cuti edino na Kitajskem; ne vemo, kako bi Evropa prenesla recimo 90-odstoten prodajni padec. Sicer pa je Ford razvil sistem, ki bo preprecil vozniku, da bi odprl vrata in tako zaprl pot kolesarju, Volvo pa je pri zašciti potnikov prilagodil varnostne sisteme posebej tudi za ženske, ki so zaradi naravnih razlik v anatomiji in moci bolj izpostavljene tveganju za poškodbe v prometnih nesrecah.
Ponovno nas obišče Renault clio, Slovenski avto leta 2020. Čeprav ni prav pogosto, da pri manjših avtomobilih naletimo na dizle, pa clio dokazuje, da tudi tovrstnim motorjem še ni odbila zadnja ura. Še enkrat se bomo vprašali, če avto res naredi človeka oziroma če po tipu in videzu avtomobila res že lahko sklepamo, kdo oziroma kakšen je voznik. Francoska premijska znamka DS je predstavila veliko napredno limuzino DS 9, Španska Cupra pa je ob družbi Seat dobila svoj novi sedež.
Mazda CX30 je izjemno žlahten križanec, ki prinaša tudi revolucionarno tehnološko novost, bencinski agregat »skyactive x«, ki naj bi v določenih voznih situacijah simuliral vožnjo kot jo poznamo pri dizelskih agregatih. Andrej Brglez matematično dokazuje, da smo z leti postali boljši vozniki, a nam seveda še vedno manjka tolerance in kulture na cesti. Citroen bo šel po sto letih spet z avtomobili čez Saharo, tokrat z električnimi, Nissan pa priporoča svoje električno vozilo leaf Dream Drive, v katerem se razdraženi dojenčki hitro povsem umirijo.
Neveljaven email naslov