Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V teh dneh torej zaznamujemo 45 let Vala 202, znotraj njega pa seveda uspeva tudi le nekaj let mlajša oddaja APM.
Prvi kilometri avtoceste pri nas, zračne blazine in Val 202
V teh dneh torej zaznamujemo 45 let Vala 202, znotraj njega pa seveda uspeva tudi le nekaj let mlajša oddaja Avtomobilsko-prometne minute. Na kratko smo preverili, kako se časovnici obeh srečujeta in dopolnjujeta. Marko Radmilovič oziroma Dejan Kaloper …
Leto 1972 je bilo ne le izjemno za radijski prostor v Sloveniji, temveč je bilo pomembno tudi v okviru avtomobilsko-prometne zgodovine. Kar nekaj prelomnih dogodkov, ki so zaznamovali našo mobilnost za vedno, je potekalo prav leta 1972.
Sicer februarja in ne junija, ko je začel oddajati Val 202, je prišel iz proizvodnje petnajstmilijonti Volkswagnov hrošč in s tem na lestvici največkrat izdelanih avtomobilov prehitel legendarni Fordov model T. Čeprav je bil leta 1972 hrošč po sodobnih standardih zelo zastarel avtomobil, pa je tedaj v številnih predelih sveta še vedno veljal za standardno vozilo. Tudi na naših cestah se ga vozniki niso branili.
Istega leta pa se je tudi za slovensko mobilnost zgodil eden od redkih trenutkov, ko je prometna politika, kot je to primer tudi danes, postala torišče družbenega življenja in javnega prostora. Danes se družba intenzivno in žolčno ukvarja z drugim tirom in morebitnim tretjim pasom, takrat pa je bilo v srčiki – ne le infrastrukturne – politike odprtje prvega avtocestnega odseka.
Danes se družba intenzivno in žolčno ukvarja z drugim tirom in morebitnim tretjim pasom, takrat pa je bilo v srčiki – ne le infrastrukturne – politike odprtje prvega avtocestnega odseka.
Tri leta pred tem, leta 1969, se je ob preusmeritvi mednarodnih kreditov iz slovenskega avtocestnega programa v druge republike začela cestna afera. Po objavi v Večeru, da je zvezna vlada mednarodne kredite za avtocestna odseka Hoče-Levec in Postojna-Razdrto preusmerila na jug, so potekali javni protesti, ki so pomenili začetek konca partijskega liberalizma in Staneta Kavčiča. Pod Kavčičem je slovenska izvršna oblast izdelala ambiciozen načrt izgradnje avtocestnega omrežja, po katerem naj bi bilo vseh 594 kilometrov zgrajenih do leta 1989. Kot zanimivost – po tem načrtu naj bi kot zadnjega zgradili odsek Postojna-Rupa oziroma danes Jelšane, a, kot vemo, nas ta projekt še vedno čaka.
Leta 1970 se je kljub političnim peripetijam graditev prvega jugoslovanskega avtocestnega odseka končno le začela, čeprav je ob tem času Slovenija samostojno že obnavljala koprsko pristanišče in letališče Brnik. Prav v letu začetka oddajanja Vala 202 pa je bil prvi avtocestni odsek pri nas tudi odprt.
Ko je Val 202 žel prve uspehe, s svojo programsko shemo pa tudi dvignil kakšno obrv, so čez lužo predstavili prvo serijsko zračno blazino. Patent za zračno blazino korenini že v petdeseta leta, ko je prototip izdelal neki vojaški inženir na podlagi tehnologije, ki v podmornicah skrbi za izstrelitev torpedov.
Ko je Val 202 žel prve uspehe, s svojo programsko shemo pa tudi dvignil kakšno obrv, so čez lužo predstavili prvo serijsko zračno blazino.
V začetku sedemdesetih je Ford že predstavil floto avtomobilov oldsmobile tornado, opremljenih z zračnimi blazinami, ki so bili leta 1972 namenjeni predvsem za vladne službe, za modelno leto 1973 pa se je zapisal v zgodovino kot prvi serijski avtomobil s pripravo, ki bo oziroma je v prihajajočih desetletjih rešila več tisoč življenj. Resnici na ljubo je treba povedati, da so bile varnostne vreče iz leta 1973 na voljo le za sovoznika in seveda doplačljive. No, Američani so novost hitro izkoristili v boju proti Japoncem – takole se je propagande lotil Chreisler.
Še se bo dogajalo, nedvomno, in mi bomo skupaj z vami še vedno poskušali biti del tega dogajanja.
869 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
V teh dneh torej zaznamujemo 45 let Vala 202, znotraj njega pa seveda uspeva tudi le nekaj let mlajša oddaja APM.
Prvi kilometri avtoceste pri nas, zračne blazine in Val 202
V teh dneh torej zaznamujemo 45 let Vala 202, znotraj njega pa seveda uspeva tudi le nekaj let mlajša oddaja Avtomobilsko-prometne minute. Na kratko smo preverili, kako se časovnici obeh srečujeta in dopolnjujeta. Marko Radmilovič oziroma Dejan Kaloper …
Leto 1972 je bilo ne le izjemno za radijski prostor v Sloveniji, temveč je bilo pomembno tudi v okviru avtomobilsko-prometne zgodovine. Kar nekaj prelomnih dogodkov, ki so zaznamovali našo mobilnost za vedno, je potekalo prav leta 1972.
Sicer februarja in ne junija, ko je začel oddajati Val 202, je prišel iz proizvodnje petnajstmilijonti Volkswagnov hrošč in s tem na lestvici največkrat izdelanih avtomobilov prehitel legendarni Fordov model T. Čeprav je bil leta 1972 hrošč po sodobnih standardih zelo zastarel avtomobil, pa je tedaj v številnih predelih sveta še vedno veljal za standardno vozilo. Tudi na naših cestah se ga vozniki niso branili.
Istega leta pa se je tudi za slovensko mobilnost zgodil eden od redkih trenutkov, ko je prometna politika, kot je to primer tudi danes, postala torišče družbenega življenja in javnega prostora. Danes se družba intenzivno in žolčno ukvarja z drugim tirom in morebitnim tretjim pasom, takrat pa je bilo v srčiki – ne le infrastrukturne – politike odprtje prvega avtocestnega odseka.
Danes se družba intenzivno in žolčno ukvarja z drugim tirom in morebitnim tretjim pasom, takrat pa je bilo v srčiki – ne le infrastrukturne – politike odprtje prvega avtocestnega odseka.
Tri leta pred tem, leta 1969, se je ob preusmeritvi mednarodnih kreditov iz slovenskega avtocestnega programa v druge republike začela cestna afera. Po objavi v Večeru, da je zvezna vlada mednarodne kredite za avtocestna odseka Hoče-Levec in Postojna-Razdrto preusmerila na jug, so potekali javni protesti, ki so pomenili začetek konca partijskega liberalizma in Staneta Kavčiča. Pod Kavčičem je slovenska izvršna oblast izdelala ambiciozen načrt izgradnje avtocestnega omrežja, po katerem naj bi bilo vseh 594 kilometrov zgrajenih do leta 1989. Kot zanimivost – po tem načrtu naj bi kot zadnjega zgradili odsek Postojna-Rupa oziroma danes Jelšane, a, kot vemo, nas ta projekt še vedno čaka.
Leta 1970 se je kljub političnim peripetijam graditev prvega jugoslovanskega avtocestnega odseka končno le začela, čeprav je ob tem času Slovenija samostojno že obnavljala koprsko pristanišče in letališče Brnik. Prav v letu začetka oddajanja Vala 202 pa je bil prvi avtocestni odsek pri nas tudi odprt.
Ko je Val 202 žel prve uspehe, s svojo programsko shemo pa tudi dvignil kakšno obrv, so čez lužo predstavili prvo serijsko zračno blazino. Patent za zračno blazino korenini že v petdeseta leta, ko je prototip izdelal neki vojaški inženir na podlagi tehnologije, ki v podmornicah skrbi za izstrelitev torpedov.
Ko je Val 202 žel prve uspehe, s svojo programsko shemo pa tudi dvignil kakšno obrv, so čez lužo predstavili prvo serijsko zračno blazino.
V začetku sedemdesetih je Ford že predstavil floto avtomobilov oldsmobile tornado, opremljenih z zračnimi blazinami, ki so bili leta 1972 namenjeni predvsem za vladne službe, za modelno leto 1973 pa se je zapisal v zgodovino kot prvi serijski avtomobil s pripravo, ki bo oziroma je v prihajajočih desetletjih rešila več tisoč življenj. Resnici na ljubo je treba povedati, da so bile varnostne vreče iz leta 1973 na voljo le za sovoznika in seveda doplačljive. No, Američani so novost hitro izkoristili v boju proti Japoncem – takole se je propagande lotil Chreisler.
Še se bo dogajalo, nedvomno, in mi bomo skupaj z vami še vedno poskušali biti del tega dogajanja.
Število umrlih v prometnih nesrečah se je v zadnjih letih bistveno zmanjšalo, a je še vedno grozljivo. Leta 2000 je recimo v Evropi izgubilo življenje več kot 50 tisoč ljudi, lani 20.418. Pri nas smo z 39 žrtvami na milijon prebivalcev precej pod evropskim povprečjem, ki znaša 46 žrtev. Za več kot 90 odstotkov nesreč je kriv človek – vemo torej, kje se da narediti še največ. Komentar Andreja Brgleza. Zapeljemo Jeep avenger z bencinskim motorjem, pa Renaultovega prostorneža kangoo in žlahtni Lexus LBX ter zabeležimo prihod novega modela Cupre terramar.
Tokrat bomo "servirali" nekaj poudarkov iz zadnjega testa zimskih pnevmatik, pri katerem je sodelovala tudi naša AMZS. Čeprav so pnevmatike vedno kvalitetnejše, pa se na trgu še vedno pojavljajo tudi take, ki ne zadostijo varnostnim normativom. Med 28 testiranimi so bile štiri take, ki jih AMZS ne priporoča za uporabo. Razlika je vidna na mokri podlagi, kjer se dobra pnevmatika že zaustavi, nekvalitetna pa se na isti točki še vedno pelje s hitrostjo skoraj 30 km/h. Zapeljali bomo dva Forda iz skupine dostavnikov: transit je pravi dostavnik, tourneo custom pa lahko pelje osem potnikov in tudi precej prtljage.
Kar zadeva avtomobilsko industrijo, ta z velikimi koraki v zadnjih letih lovi električno prihodnost. Je pa res, da se je prodaja električnih vozil v zadnjih mesecih malce ustavila. Verjamemo pa, da imajo predvsem Kitajci na tem področju še kakšnega aduta v rokavu in bodo v električno prihodnost še odločno pospeševali. Za Kitajsko se zdi, da nas bo osvojila z avtomobili, ki so vedno bolj konkurenčni.
Svetovna avtomobilistična organizacija FIA je v teh dneh zaznamovala 120 let od nastanka. Danes združuje 243 članic iz 147 držav, ki skušajo v njenem okviru poenotiti različne nacionalne avtomobilske organizacije in spodbujati tako avtomobilske športe kot tudi mobilnost kot tako. FIA deluje na dveh ločenih, a enakopravnih stebrih. Eden je Svetovni svet za avtomotošport, drugi pa Svetovni svet za mobilnost.
Tudi pri nas ni malo tistih, ki se dobro počutijo predvsem v velikih, visokih in zmogljivih avtomobilih, čeprav jih na evropskih tleh še zdaleč ni toliko kot recimo v Združenih državah. Ne glede na to, ali je želja po takšnih avtomobilih odraz realnih potreb ali dobro usmerjenega marketinškega ustvarjanja želja po njih, imajo tovrstni avtomobili nekaj posebnosti, žal tudi smrtno nevarnih. Poskusi so namreč pokazali, da voznik s svojega mesta ne more videti otrok, ki so pred sprednjo masko – v enem od poskusov so jih pred avto posedli kar sedemnajst, ne da bi bili v voznikovem vidnem polju. Tudi višina in mesto, na katero je v avtomobilu nameščen motor, močno povečata verjetnost za hude poškodbe pešcev, slabša preglednost izza volana pa povečuje število poškodovanih kolesarjev in motoristov.
Evropske volitve so blizu, zato ob tem morda pogosteje razmišljamo, kako blizu nam je pravzaprav dogajanje v organih, ki vodijo Evropo. S čim se ukvarjajo, kakšen vpliv imajo naši predstavniki, poslanci, kakšen glas imajo? Andrej Brglez, ki je tudi član Sveta FIA za mobilnost in turizem, enega od najpomembnejših teles mednarodne avtomobilistične zveze FIA, pravi, da so v Evropi, kar zadeva mobilnost, nujno potrebne spremembe. Vprašanj je po njegovih besedah ogromno, odgovorov pa malo.
Taktni vozni red je že dolgo poznan v številnih evropskih državah, pomeni pa redne odhode vlakov in avtobusov v določenih intervalih.
Kako hitro se lahko ustavi voznik e-skiroja, če mu nekaj nenadoma prekriža pot. Pri Zavarovalnici Triglav se zdaj lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, in sicer s simulatorjem vožnje z električnim skirojem, ki voznikom lahko pokaže, kako hitro se je mogoče ustaviti, kakšna je zavorna pot. Prve izkušnje so zanimive in zgovorne, namreč ni jih malo, ki se uštejejo in začnejo prepozno zavirati in pač trčijo v oviro, ki je lahko marsikaj ali marsikdo. O novi pridobitvi in izkušnjah na simulatorju bomo govorili z vodjo projektov za varno mobilnost pri omenjeni zavarovalnici Ano Cergolj Kebler in strokovnim sodelavcem oddaje Andrejem Brglezom.
O kitajskem avtomobilskem trgu in prodoru kitajskih avtomobilov tudi k nam se zadnje čase veliko govori. Lani je na naše ceste zapeljalo okrog 1100 avtomobilov s Kitajske, letos jih bo gotovo več. Kako je poslovati s Kitajci, kako oni gledajo na naš trg in kako poskušajo s svojimi izdelki prodreti v svet?
Pri nas so avtomobilski saloni praktično preživeti, povsem drugače pa je na Kitajskem. Tam je avtomobilski val neverjetno velik, praktično čez noč je nastalo preko sto avtomobilskih znamk, proizvodne številke gredo v milijone. Da so avtomobili na pohodu, dokazuje tudi nedavni avtomobilski salon v Pekingu, ki si ga je v desetih dneh ogledalo skoraj 900 tisoč obiskovalcev, videli pa so kar 117 svetovnih premier in 278 električnih in plug-in hibridnih vozil.
Čeprav je zavorni sistem ABS tudi na motorjih prisoten že več desetletij, je med motoristi pogosto še vedno aktualna debata o tem, ali se lahko kdo hitreje ustavi z zavornim sistemom ABS ali ne.
Število električnih vozil na cesti je iz dneva v dan večje. Kako je in bo s servisi, strokovnimi kadri, kako z recikliranjem baterij? Pa ne gre samo za baterije, zraven so še elektromotorji in kup elektronike, za katero so potrebna nova znanja in nova opremljenost servisnih delavnic. Da je to nujno in da se je električni prihodnosti treba prilagoditi zdaj, poudarja Andrej Brglez. Pred dnevi so odprli središče za baterije osebnih in gospodarskih vozil. Kako deluje in kako je opremljeno, o tem generalni direktor skupine Emil Frey za Slovenijo Jožko Tomšič.
Slovenska avtomobilska industrija predstavlja v celoti 10 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, podjetja v tej dejavnosti prispevajo k petini slovenskega izvoza, zato je nujno, da se prestrukturirajo v skladu z digitalnim in zelenim prehodom. Zato so bo vlada prizadevala do leta 2027 zagotoviti 200 milijonov evrov. Da gre za edinstveno povezovanje med državo, znanostjo in gospodarstvom.
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta?
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta, je Janez Martinčič preveril pri poznavalcu avtomobilov in mobilnosti Andreju Brglezu.
Z Andrejem Brglezom o tem, da so oglasi za avtomobile dandanes zelo pestri, včasih tudi že čez mejo dobrega okusa. V zadnjem času so posamezne reklame za avtomobile bolj ozko usmerjene, namenjene točno določenim skupinam uporabnikov. Na ta način skušajo proizvajalci oziroma prodajalci ta ali oni avtomobil približati točno določeni osebi in jo prepričati, da je namenjen prav njej. Ni dvoma, da na mnoge potencialne kupce tovrstna reklama bolj ali manj deluje.
Letos bo, kar zadeva obisk Planice, že drugo leto zapored obiskovalcem v pomoč car-sharing platforma "Shareplanica". Na ta način poskušajo zmanjšati število avtomobilov na parkiriščih ob prizorišču. Letos pa so akcijo še nadgradili, na platformi se namreč lahko povezujejo osebe z invalidnostjo, ki bi želele priti v Planico in tisti, ki so jih pripravljeni tja peljati. Pokrovitelj akcije je Mastercard, med ambasadorji akcije pa je tudi nekaj znanih imen, med njimi Jurij Tepeš in Cene Prevc.
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo in trajnostnega odnosa do okolja sta Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Agencija za varnost prometa ustvarila novo video-kampanjo 'Vsi smo na isti poti'. V njej poudarjajo pomen medsebojnega spoštovanja in ozaveščenosti vseh udeležencev v prometu. V glavni vlogi nastopa kolesar, ki med vožnjo opazuje, kako se do njega obnašajo drugi udeleženci v prometu, seveda pa se mora tudi sam obnašati strpno in prijazno do drugih. Sogovornika Janeza Martinčiča bosta nacionalni koordinator za kolesarjenje Gregor Steklačič in igralka Gorka Berden, ki nastopa v spotih.
Po slovenskem avtu leta 2024 smo zdaj dobili tudi evropski avto leta. To je električni renault scenic e-tech. Med glasovalci je že nekaj let slovenski novinar Sebastjan Plevnjak.
Avtomobili postajajo vse večji, pa tudi težji, predvsem so na teži pridobili električni avtomobili. Ta rast avtomobilov ima seveda svoje vzroke in prednosti, imajo pa vse te povečave tudi nekatere negativne posledice. Zato se tudi Andrej Brglez upravičeno sprašuje, če smo ubrali pravo pot, saj predvsem okolju na ta način zagotovo ne delamo usluge.
Neveljaven email naslov