O telefoniranju za volanom tudi pri nas pogosto govorimo, pa o tekstanju, ki zna biti še bolj nevarno, danes pa spomnimo na pešce. Vedno več jih je, ki, medtem ko hodijo, buljijo v ekrane svojih telefonov in seveda nič kaj dosti ne vedo, kaj se dogaja okrog njih. Ponekod so jih že poimenovali – smombiji, fonbiji ali mobi-zombiji.

Morda bi lahko v telefone vnesli aplikacijo, ki bi na vsake toliko vprašala uporabnika: "Ali veš, kje hodiš?"

Hyundai Ioniq

Toyota že dolgo in še vedno prisega na hibridni pogon, njen prius pa je dobil konkurenta – mislim, da lahko tako poimenujemo Hyundaiev model ioniq. Avtomobil lahko poganja samo elektrika, lahko je priključni hibrid, naš testni pa je bil običajen hibrid, tak, ki sam skrbi za polnjenje baterije, električni pogon pa potem samodejno ponudi predvsem ob nižji hitrosti po mestu – takrat 1,6-litrski, 72-kilovatni bencinski motor za nekaj časa pogosto povsem utihne. Moč se sicer prenaša na sprednji kolesi ob pomoči šeststopenjskega samodejnega menjalnika. Avtomobil ni majhen – dolg je skoraj štiri metre in pol, oblikovno je všečen in prepoznaven, značilnost je tudi deljena zadnja šipa, zato vidljivost nazaj pogosto ni najboljša. O notranjosti ne bomo trdili, da je posebej moderna, a je kabina urejena in voznik ima vse pri roki – seveda tudi vse podatke, ki zadevajo pogonske zmožnosti. Pri hibridnem vozilu nas zanima, kakšno je povprečje porabe – pri ioniqu se je ves čas gibalo malenkost pod petimi litri – torej vredno razmisleka za vse, ki se veliko vozijo po mestih – tam je namreč ioniq, kar zadeva porabo, najskromnejši …

Hyundai i30

Po desetih letih je tu tretja generacija »korejskega« Hyundaia i30. Korejskega v narekovajih, saj so ga razvili v nemškem Russelsheimu, izdelujejo pa ga na Češkem. Oblikovan je sicer precej tradicionalno, a jasno in z nekaterimi ostrimi potezami, privlačno – kot bi hotel povedati: če vam je všeč golf, vam moram biti tudi jaz. Sicer pa je pred željo po oblikovni všečnosti nedvomno uporabnost in racionalnost, avtomobil je udoben in prostoren za potnike, tudi s skoraj 400 litri prtljažnega prostora. I30 je konkurenčen, tudi kar zadeva asistenčne sisteme – na kratko povedano: ima vse, kar se v tem razredu pričakuje. Sicer so šli pri Hyundaiu v korak s konkurenco tudi pri agregatih: litrski bencinski trivaljnik zmore 88 kilovatov, s šeststopenjskim ročnim menjalnikom peljeta vozilo predvsem pri nižjih hitrostih prijetno in dovolj energično, poraba goriva lahko znaša okoli šest litrov, a se hitro občutno poveča, če motor priganjamo v višje vrtljaje. Ob udobju in prostornosti je treba posebej opozoriti tudi na zanesljivo lego med vožnjo. I30 z nekaj dodatki stane malo manj kot ioniq – približno 24 tisočakov, torej je tudi pri ceni kar blizu konkurentom …
Ravno smo podrobneje spoznali novi petvratni i30, pa so nam že predstavili njegovo karavansko različico. Avtomobil je daljši za skoraj četrt metra, kar se seveda mora poznati – več je prostora za zadnjimi sedeži, prtljažnik je prostornejši kar za dobrih 200 litrov. Seveda sta si obe izvedbi v marsičem enaki, lahko pa posebej poudarimo, da ima i30 wagon v opremi serijsko samodejno pomoč za preprečevanje naletov. Motorna paleta zajema tri bencinske in dva dizelska motorja, izstopa novi prisilno polnjeni 1,4-litrski bencinski s 103 kilovati moči. Cene gredo od 14.690 evrov navzgor.

Smombiji, fonbiji ali mobizombiji

O telefoniranju za volanom tudi pri nas pogosto govorimo, pa o pisanju sporočil, ki zna biti še bolj nevarno, danes pa spomnimo na pešce. Vse več jih je, ki, medtem ko hodijo, buljijo v ekrane svojih telefonov in seveda nič kaj dosti ne vedo, kaj se dogaja okrog njih. Ponekod so jih že poimenovali – smombiji, fonbiji ali mobizombiji. Andrej Brglez pravi, da je to grda razvada. Ja, res, najbrž je rešitev kje drugje. Morda bi lahko v telefone vnesli aplikacijo, ki bi na vsake toliko vprašala uporabnika: “Ali veš, kje hodiš?”