Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko se nehajo tiste poletne počitniške gneče na cestah, se začno one druge, vsakdanje, recimo bolj mestne. Ker je megamest vedno več in jih še bo vedno več, je jasno, da se bo moralo nekaj zgoditi, sicer se bomo zadušili vsak v svoji pločevini. Nekateri so že začeli drugače razmišljati o avtomobilih, o mobilnosti na sploh. V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadarkoli zapelje kamorkoli. Otroci že dandanes začudeno gledajo recimo vinilke ali kasete, čez 20, 30, 50 let si bodo zanamci hodili ogledovat v muzeje naše avtomobile in bodo težko razumeli, da smo nekdaj imeli vsak svojega.
V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadar koli zapelje kamor koli
Ko se nehajo tiste poletne počitniške gneče na cestah, se začnejo tiste druge, vsakdanje, recimo bolj mestne. Ker je megamest vse več in jih še bo vse več, je jasno, da se bo moralo nekaj zgoditi, sicer se bomo zadušili vsak v svoji pločevini. Nekateri so že začeli drugače razmišljati o avtomobilih, o mobilnosti nasploh. V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadar koli zapelje kamor koli. Otroci že danes začudeno gledajo recimo vinilke ali kasete, čez 20, 30, 50 let si bodo zanamci hodili ogledovat v muzeje naše avtomobile in bodo težko razumeli, da smo nekdaj imeli vsak svojega.
Zdaj pa nekaj misli iz naše “zunanjepolitične redakcije”. Kot veste, se zadnje tedne v Romuniji vrstijo množični protesti proti vladni korupciji. Zato smo kolikor je mogoče nekoruptivno sedli v prvo dacio, ki smo jo zagledali.
Zgodba ima sicer brado. Dusterja smo vozili že pred nekaj tedni. In takrat smo za tega dostopnega, sodobnega in posrečeno oblikovanega Romuna izrekli besedico ali dve hvale, pa tudi o čem podvomili, in to je bilo to. Kajti Dacia nam je predstavila dvokolesno gnan model, ki pa, vsaj po našem mnenju, ostane nekje na pol poti. Pa ne le v prenesenem pomenu. Zato so se, demonstracije gor ali dol, dobri ljudje pri Dacii potrudili in nas za nekaj dni posadili v štirikolesno gnano vozilo, z najmočnejšim agregatom in vso mogočo opremo. Tokrat pa je aklamacija precej drugačna od zadržane izpred tednov. Dolga in vztrajna, kot v časih samega Nicolaeja.
Za kaj gre? Štirikolesno gnani duster končno sreča svoje bistvo. In sprega – Renaulta, Dacie in Nissana – tudi začne delovati, kot je bilo zamišljeno.
Avto ni alpinist. Za kaj takega bi potreboval reduciran prenos ali vsaj zaporo diferenciala; a s kratko prvo prestavo ter z odličnim Nissanovim štirikolesnim pogonom si upa več, kot zmore večina njegovih voznikov in lastnikov. Ob dejstvu, da lahko štirikolesni pogon izključimo in duster pelje gnan le na sprednji kolesni par, dobimo precej soliden potovalni avto, ki s preizkušenim 81-kilovatnim dizlom potrebuje na avtocestnih križarjenjih komaj kaj goriva. Še enega izmed velikih avtomobilskih mitov zavrača sodobna Dacia. Namreč da so asistenčni sistemi, predvsem pa informacijski vmesnik nekaj neskončno dragega. Hočemo povedati, da s sodobno tehnologijo skoraj povsem naphan avto še vedno ne preseže 20 evrskih tisočakov.
In kot že prvič; edina resna slabost so sedeži. Tisti, ki imajo v zadnjici spominsko peno, sicer trdijo, da so dosti boljši, kot so bili v prvo, a po nekaj sedečih urah bi si voznik zaželel kaj čvrstejšega. Da o opori med zahtevnejšimi terenskimi preizkusi sploh ne govorimo …
Na ljubljanski Metelkovi so oni dan predstavili nov avto. Nenavadno samo na prvi pogled. Metelkova kot trdnjava urbane kulture je vsaj v Sloveniji edina logična lokacija za predstavitev druge generacije toyote aigo.
Prvo generacijo aiga so predstavili leta 2005 pač v skladu s tedaj galopirajočim trgom mestnih avtomobilčkov. Nastala je skupaj z znamkama francoskega PSA-ja in trojica je v naslednjih letih kar dodobra osvežila najmanjši avtomobilski razred. Aigo se je spet rodil v drugo polovico leta 2014 in čeprav so pri Toyoti prisegali na mlade in njihovo spletno življenje, se je vozilo priljubilo tudi med drugimi skupinami, recimo med starejšimi pari.
Te dni se je Aigo vrnil temeljito prenovljen, izboljšan na vseh področjih, bi rekli. Pri tozadevnih avtomobilih pa velja ena sama zapoved, ki se glasi: “personalizacija!” Več kot tri tisoč mogočih izpeljank najrazličnejših kombinacij je mogoče sestaviti in večja verjetnost je, da boste srečali svojega dvojnika kot voznika z identičnim avtomobilom, kot je vaš. Za občutljive ege našega časa več kot dobrodošla informacija.
867 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Ko se nehajo tiste poletne počitniške gneče na cestah, se začno one druge, vsakdanje, recimo bolj mestne. Ker je megamest vedno več in jih še bo vedno več, je jasno, da se bo moralo nekaj zgoditi, sicer se bomo zadušili vsak v svoji pločevini. Nekateri so že začeli drugače razmišljati o avtomobilih, o mobilnosti na sploh. V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadarkoli zapelje kamorkoli. Otroci že dandanes začudeno gledajo recimo vinilke ali kasete, čez 20, 30, 50 let si bodo zanamci hodili ogledovat v muzeje naše avtomobile in bodo težko razumeli, da smo nekdaj imeli vsak svojega.
V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadar koli zapelje kamor koli
Ko se nehajo tiste poletne počitniške gneče na cestah, se začnejo tiste druge, vsakdanje, recimo bolj mestne. Ker je megamest vse več in jih še bo vse več, je jasno, da se bo moralo nekaj zgoditi, sicer se bomo zadušili vsak v svoji pločevini. Nekateri so že začeli drugače razmišljati o avtomobilih, o mobilnosti nasploh. V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadar koli zapelje kamor koli. Otroci že danes začudeno gledajo recimo vinilke ali kasete, čez 20, 30, 50 let si bodo zanamci hodili ogledovat v muzeje naše avtomobile in bodo težko razumeli, da smo nekdaj imeli vsak svojega.
Zdaj pa nekaj misli iz naše “zunanjepolitične redakcije”. Kot veste, se zadnje tedne v Romuniji vrstijo množični protesti proti vladni korupciji. Zato smo kolikor je mogoče nekoruptivno sedli v prvo dacio, ki smo jo zagledali.
Zgodba ima sicer brado. Dusterja smo vozili že pred nekaj tedni. In takrat smo za tega dostopnega, sodobnega in posrečeno oblikovanega Romuna izrekli besedico ali dve hvale, pa tudi o čem podvomili, in to je bilo to. Kajti Dacia nam je predstavila dvokolesno gnan model, ki pa, vsaj po našem mnenju, ostane nekje na pol poti. Pa ne le v prenesenem pomenu. Zato so se, demonstracije gor ali dol, dobri ljudje pri Dacii potrudili in nas za nekaj dni posadili v štirikolesno gnano vozilo, z najmočnejšim agregatom in vso mogočo opremo. Tokrat pa je aklamacija precej drugačna od zadržane izpred tednov. Dolga in vztrajna, kot v časih samega Nicolaeja.
Za kaj gre? Štirikolesno gnani duster končno sreča svoje bistvo. In sprega – Renaulta, Dacie in Nissana – tudi začne delovati, kot je bilo zamišljeno.
Avto ni alpinist. Za kaj takega bi potreboval reduciran prenos ali vsaj zaporo diferenciala; a s kratko prvo prestavo ter z odličnim Nissanovim štirikolesnim pogonom si upa več, kot zmore večina njegovih voznikov in lastnikov. Ob dejstvu, da lahko štirikolesni pogon izključimo in duster pelje gnan le na sprednji kolesni par, dobimo precej soliden potovalni avto, ki s preizkušenim 81-kilovatnim dizlom potrebuje na avtocestnih križarjenjih komaj kaj goriva. Še enega izmed velikih avtomobilskih mitov zavrača sodobna Dacia. Namreč da so asistenčni sistemi, predvsem pa informacijski vmesnik nekaj neskončno dragega. Hočemo povedati, da s sodobno tehnologijo skoraj povsem naphan avto še vedno ne preseže 20 evrskih tisočakov.
In kot že prvič; edina resna slabost so sedeži. Tisti, ki imajo v zadnjici spominsko peno, sicer trdijo, da so dosti boljši, kot so bili v prvo, a po nekaj sedečih urah bi si voznik zaželel kaj čvrstejšega. Da o opori med zahtevnejšimi terenskimi preizkusi sploh ne govorimo …
Na ljubljanski Metelkovi so oni dan predstavili nov avto. Nenavadno samo na prvi pogled. Metelkova kot trdnjava urbane kulture je vsaj v Sloveniji edina logična lokacija za predstavitev druge generacije toyote aigo.
Prvo generacijo aiga so predstavili leta 2005 pač v skladu s tedaj galopirajočim trgom mestnih avtomobilčkov. Nastala je skupaj z znamkama francoskega PSA-ja in trojica je v naslednjih letih kar dodobra osvežila najmanjši avtomobilski razred. Aigo se je spet rodil v drugo polovico leta 2014 in čeprav so pri Toyoti prisegali na mlade in njihovo spletno življenje, se je vozilo priljubilo tudi med drugimi skupinami, recimo med starejšimi pari.
Te dni se je Aigo vrnil temeljito prenovljen, izboljšan na vseh področjih, bi rekli. Pri tozadevnih avtomobilih pa velja ena sama zapoved, ki se glasi: “personalizacija!” Več kot tri tisoč mogočih izpeljank najrazličnejših kombinacij je mogoče sestaviti in večja verjetnost je, da boste srečali svojega dvojnika kot voznika z identičnim avtomobilom, kot je vaš. Za občutljive ege našega časa več kot dobrodošla informacija.
Preizkusili smo novega v vrsti modelov alfe giuliette, bili smo na predstavitvi jeepa cherookeeja, ki je postavljen na isto osnovo kot giulietta. Povemo tudi, kaj so ugotovile potrošniške organizacije na testiranju nekaterih zimskih in celoletnih pnevmatik.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Kako voziti, da bomo čim bolj prijazni v ekološkem smislu, še posebej na jesen in pred zimo.
V Sloveniji je registriranih več kot milijon osebnih vozil, a med njimi je le 120 električnih. Drugače je na Norveškem, kjer zgolj na mesečni ravni registrirajo približno 2.000 vozil.
Citroen Cactus kot novi spaček? Takšni so namigi, ampak se ne strinjamo.
Vsak ljubitelj moto športa prepozna vžig dirkalnega avtomobila. Gre za enkratno izkušnjo in predvsem enkraten zvok. Ta zvok so lahko slišali tudi v centru Maribora, ko se je predstavilo domače moštvo Formule. Ne gre za Formulo 1, ki te dni, mimogrede, doživlja enega težjih tednov v svoji bogati zgodovini, temveč za moštvo "Formule Student", ki ga že kar nekaj let negujejo na Fakulteti za strojništvo univerze v Mariboru.
Janez Martinčič v amtomobilsko-prometnih minutah postreže z nekaj zanimivimi informacijami iz sveta avtomobilizma. Slišali boste med drugim tudi, kako popularen je Fiat Ducato, kakšne novosti predstavljajo pri BMWju in kako je na ceste odpeljala že petmilijonta Seat Ibiza.
Vse skupaj nas že malo trese pariška vročica, zato nekaj o avtomobilskih novostih, ki bodo kmalu v rekordnem številu dosegle naše obale.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
V Evropi naj bi letos prodali 58.400 električnih vozil, največ na Norveškem, v Franciji in Nemčiji.
Preizkusili smo Citroen Cactus in prenovljeno Ford Fiesto.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Preizkusili smo karavanske različice seatovega leona, zapeljali smo se tudi s križancem cupro.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Tokrat smo govorili tudi o bencinskem motorju z majhno prostornino, ki se kljub dobrim zmogljivostim, hvali tudi z nizko porabo goriva. Zraven smo zapeljali še enega s pogonom na utekočinjen naftni plin - tudi teh je vedno več. Torej, okolju smo zelo prijazni.
Na našem programu je pred kratkim sprožila pravo manjšo revolucijo teza slovenskega električnega revolucionarja Andreja Pečjaka, da imajo avtomobili svojo kvarljivost programirano že pri produkciji, a kakorkoli ostaja dejstvo, da se sodobni avtomobil na neki točki spremeni v odpadek.
Neveljaven email naslov