Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.

V Ingolstadtu so ugotovili, da bi morali nadomestiti 40 odstotkov obstoječih avtomobilov s samovozečimi, da bi bil prometni tok v mestu občutno bolj tekoč.

Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.

Vsi govorimo o brexitu, torej naša rubrika na Valu 202 ne sme biti izjema. O obsežnih posledicah izstopa za avtomobilsko industrijo ste zagotovo slišali v kateri od specializiranih oddaj, danes pa nekaj malega o razdružitvi, ki se ne bo zgodila … Govorimo o uspešni vrnitvi britanskega Minija pod nemškim nadzorom, ki je nastala kot posledica združitve. Ni namreč povsem jasno, kako se bo od Britanije poslovil Mini.

Zato smo povprašali kar na izvoru samem ter sedli v Minijevega cooperja S z letnico 2018. Priljubljeni žepni dirkalnik je doživel oblikovno prenovo in če človek zares podrobno pogleda, so najbolj prenovljena svetila in nekaj malega maska. Da pa je šala popolna … V zadnjih lučeh lahko, za doplačilo seveda, ponosen voznik občuduje svetilne elemente v nezgrešljivi obliki britanske zastave. Simbolika, provokacija ali nemški poklon britanski odločitvi?
Pustimo globalne geopolitične smernice in se zapeljimo s tem imenitnim vozilom. Na srečo so se pri BMW-ju odločili, da prenova mehaničnih komponent avtomobila ne bo dosegla. »Na srečo,« ker že doslej mu ni manjkalo čisto nič. Dva bencinska litra, 141 kilovatov in odlična sedemstopenjska samodejnost Minijevega cooperja postavljajo še vedno na sam vrh tozadevnih avtomobilčkov. In ne glede na dogajanja v britanskem parlamentu bo tam tudi ostal.

Zdajle vas opozorimo na četrti prihod začetnika Bavarske serije »X« kot tudi enega izmed pionirjev razreda SUV-jev, BMW X5. Ogromen avtomobil v vseh smereh in pogledih je oblikovan tako zelo spretno, da svojih mer sploh ne kaže; skoraj ga nevajeno oko zamenja za X3, kar postavljačem sicer ne bo všeč, tisti s prirojenim občutkom za lepo pa bodo navdušeni. Opremljen z vso mogočo tehnologijo današnjega, pa tudi jutrišnjega dne skriva X5 v sebi veliko skrivnost. Imeli smo namreč priložnost preizkusiti ga na progi za motokros v Ivančni Gorici in iz prve roke potrjujemo, da gre še vedno za vrhunsko terensko vozilo, a veliki večini njegovih kupcev to ni kaj dosti mar.                                                                                                                                                                                                    In še pod črto. V beemvejevske garaže se vrača tudi pozabljena serija 8. Brez veliko pretiravanja gre za enega najlepših avtomobilov sodobnosti. Daleč od tega torej, da bi Bavarci počivali na lovorikah.

Nemški avtomobilski velikani si seveda gledajo pod prste, tako nam je tudi proizvajalec iz Stutgardta pripeljal zadnjo mojstrovino oblikovalca Roberta Lešnika. Tudi novi Mercedes-Benz GLE se dobro znajde na terenu, je malo daljši od predhodnika, za zdaj s 180 kilovatnim turbodizlomdizlom ali 270 kilovatnim turbobencinskim motorjem, kmalu bosta v ponudbi še dva močnejša dizla, kasneje tudi dizelski priključni hibrid. Prve dobave pričakujejo v februarju prihodnje leto.

Novi Ford focus je opremljen z obsežno paleto dovršenih tehnologij za varnejšo vožnjo. Pri razvoju so uporabili tudi Fordov novi laboratorij za preskusna trčenja s posebnimi sanmi v Koelnu. Uporabljajo hidravljični pogonski sistem, ki deluje na vozilo s silo, enakovredno 250 tonam, kar reproducira pospešek, ustrezen 80-kratniku sile težnosti. Kamere zabeležijo do tisoč sličic na sekundo, najnovejša generacija preskusnih lutk pa zagotavlja podatke s 70 izjemno občutljivimi senzorji na ključnih anatomskih mestih, vključno s 15 merilniki pospeška samo v glavi. Bogastvo tako pridobljenih informacij omogoča izjemno natančne nastavitve in prilagodljivost sistemov ter zadrževanje potnikov v vozilih – vse za dodatno izboljšanje varnosti.

Na koncu še opozorilo: še glasujte za Slovenski avto leta 2019 Glasovnica je na spletni strani Vala 202.