Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsem aktivnostim, ki jih Agencija za varnost prometa še z drugimi deležniki izvaja vsako leto ob začetku šolskega leta za večjo varnost šolarjev, se je letos pridružilo še sporočilo nekaterih najvidnejših politikov s predsednikom vlade na čelu. Pot v šolo je tista, ki jo prvič naredimo sami in za vedno nam ostane v spominu. Takrat dobimo tudi občutek, da smo le majhen delček nekega velikega sveta, ki je ves čas v gibanju in se premika. Nikoli ne smemo pozabiti, da moramo v tem prometnem živžavu skrbeti eden za drugega, poudarja tudi Andrej Brglez.
Ko gremo prvič sami v šolo, dobimo občutek, da smo le majhen delček nekega velikega sveta, ki je ves čas v gibanju, ob tem pa moramo paziti drug na drugega
Vsem dejavnostim, ki jih Agencija za varnost prometa še z drugimi deležniki izvaja vsako leto ob začetku šolskega leta za večjo varnost šolarjev, se je letos pridružilo še sporočilo nekaterih naših najopaznejših politikov. Pot v šolo je tista, ki jo prvič naredimo sami in za vedno nam ostane v spominu. Takrat dobimo tudi občutek, da smo majhen delček nekega velikega sveta, ki je ves čas v gibanju in se premika. Nikoli ne smemo pozabiti, da moramo v tem prometnem živžavu skrbeti drug za drugega, poudarja tudi Andrej Brglez.
Že res, da je na voljo tudi mustang z 2,3-litrskim motorjem ecoboost, ki je tudi občutno cenejši od tistega drugega, vendar nekateri malce zlobno namigujejo, da gre pravzaprav za mondea, ki so ga preoblekli v mustanga. Torej, pravi mustang je tisti, ki so mu na boku spredaj pred vrati pritrdili oznako 5.0. Petlitrski osemvaljnik ima 330 kilovatov moči – to je seveda podatek, ki obeta marsikaj. Motor vleče suvereno in odločno, lahko bi rekli, da mu je skoraj vseeno, v katero prestavo smo pretaknili; nikoli nimamo občutka, da mu kaj ne ustreza ali da se celo muči. Vzmetenje, podvozje in sploh vse je usmerjeno tako, da mustang pelje kot pravi športnik, vendar pogon na zadnjih kolesih zahteva nekaj znanja in previdnosti, sicer bo zadnji del avtomobila hitro spredaj. Ima pa mustang tudi stikalo za prilagoditev načina vožnje – tako lahko dosežemo, da vzmetenje ni pretrdo in je mustang lahko tudi skoraj čisto navaden družinski prevoznik, tudi zato, ker na zadnja dva sedeža lahko namestimo otroška sedeža. Na koncu povejmo, kar sploh ni nepomembno in ima poseben čar – da vas bodo, če se boste peljali s takim avtomobilom, po navadi prej slišali kot videli. No, med vožnjo se da, če ste zelo nežni, še nekako – vsaj delno – zadušiti hrup motorja (ta je sicer prijeten), ne da pa se tega storiti ob pritisku na gumb z napisom Start. Takrat mustang zahrumi na ves glas. Naslednik legende iz šestdesetih stane dobrih 60 tisočakov. Tisti, ki vam godi, da se ob odpiranju vrat iz stranskega ogledala na tla usmeri svetlobni snop, ki izriše konjička – mustanga – in vam ni nerodno, ko se ob vsakem dotiku pedala za plin vsi obrnejo proti vam, lahko razmišljate o tem, da bi ga imeli …
Če bi bilo kaj pravice v avtomobilskem svetu, bi danes vihrale zastave in pele bi se himne. V Novem mestu se namreč prav te dni rojeva novi clio. Dogodek je pomemben vsaj iz dveh zornih kotov. Najprej je clio vladar slovenskega voznega parka že desetletja, kot drugo pa je eden od temeljev slovenskega gospodarstva. Najbrž ga ni posameznega izdelka, razen morda lekadola – tega izdelujejo lučaj od clia –, ki bi tako usodno vplival na ekonomsko kondicijo naše države. Ker bomo pod pločevino gledali cliu še ves preostanek letošnjega leta, se danes na kratko ustavimo v Revozu.
S 60 leti tradicije je Revoz največji slovenski izvoznik, kar je splošno znano dejstvo. Znotraj koncerna pa je le ena izmed 40 tovarn, in da so mu Renault-Nissan modreci zaupali proizvodnjo pete generacije clia, je posebno priznanje. Verjetno ne le za Dolenjce. V tovarni so izdelovali že tri clie. Prvo in drugo generacijo tako ali tako. Sploh druga generacija je bila s svojo dolgoživostjo legendarna, nato je tretja generacija Novo mesto zaobšla, četrta se je na kratko vrnila, zdaj pa so odgrnili zastor peti generaciji. In medtem ko sta novomeška Twingo in Smart, kakor koli nišna izdelka, je clio tisto pravo.
Dve leti so se pripravljali za zagon proizvodnje, decembra leta 2018 pa so že izdelali prve prototipe. 270 novih delavcev je zaposlil clio in ti so letošnjega julija začeli upravičevati 90 milijonov evrov vredno naložbo. Clio je proizvodnjo v Novem mestu spravil na višjo raven, saj se proizvodnja še naprej pospešeno digitalizira in avtomatizira. O tem, kakšen avto je peta generacija clia, pa v eni od naslednjih oddaj.
Zdaj pa še kakšna misel o tem, kako bi tale naš svet oziroma zrak čim manj onesnažili. Novica prihaja iz mesta New York v Združenih državah Amerike, kjer bodo v 800 mestnih avtobusih, ki ta hip vozijo na stisnjen zemeljski plin (CNG), zamenjali gorivo z biometanom. Biometan namreč prepoznavajo kot pogonsko gorivo prihodnosti, ki ima ta hip najnižje izpuste CO2. Z zamenjavo goriva bodo letno prihranili dodatnih 40.000 ton izpustov ogljika. Globoko dihajte, prihodnji teden bomo skušali na Frankfurtskem salonu ugotoviti, kam se obračajo tisti, ki usmerjajo mobilnost prihodnosti.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Vsem aktivnostim, ki jih Agencija za varnost prometa še z drugimi deležniki izvaja vsako leto ob začetku šolskega leta za večjo varnost šolarjev, se je letos pridružilo še sporočilo nekaterih najvidnejših politikov s predsednikom vlade na čelu. Pot v šolo je tista, ki jo prvič naredimo sami in za vedno nam ostane v spominu. Takrat dobimo tudi občutek, da smo le majhen delček nekega velikega sveta, ki je ves čas v gibanju in se premika. Nikoli ne smemo pozabiti, da moramo v tem prometnem živžavu skrbeti eden za drugega, poudarja tudi Andrej Brglez.
Ko gremo prvič sami v šolo, dobimo občutek, da smo le majhen delček nekega velikega sveta, ki je ves čas v gibanju, ob tem pa moramo paziti drug na drugega
Vsem dejavnostim, ki jih Agencija za varnost prometa še z drugimi deležniki izvaja vsako leto ob začetku šolskega leta za večjo varnost šolarjev, se je letos pridružilo še sporočilo nekaterih naših najopaznejših politikov. Pot v šolo je tista, ki jo prvič naredimo sami in za vedno nam ostane v spominu. Takrat dobimo tudi občutek, da smo majhen delček nekega velikega sveta, ki je ves čas v gibanju in se premika. Nikoli ne smemo pozabiti, da moramo v tem prometnem živžavu skrbeti drug za drugega, poudarja tudi Andrej Brglez.
Že res, da je na voljo tudi mustang z 2,3-litrskim motorjem ecoboost, ki je tudi občutno cenejši od tistega drugega, vendar nekateri malce zlobno namigujejo, da gre pravzaprav za mondea, ki so ga preoblekli v mustanga. Torej, pravi mustang je tisti, ki so mu na boku spredaj pred vrati pritrdili oznako 5.0. Petlitrski osemvaljnik ima 330 kilovatov moči – to je seveda podatek, ki obeta marsikaj. Motor vleče suvereno in odločno, lahko bi rekli, da mu je skoraj vseeno, v katero prestavo smo pretaknili; nikoli nimamo občutka, da mu kaj ne ustreza ali da se celo muči. Vzmetenje, podvozje in sploh vse je usmerjeno tako, da mustang pelje kot pravi športnik, vendar pogon na zadnjih kolesih zahteva nekaj znanja in previdnosti, sicer bo zadnji del avtomobila hitro spredaj. Ima pa mustang tudi stikalo za prilagoditev načina vožnje – tako lahko dosežemo, da vzmetenje ni pretrdo in je mustang lahko tudi skoraj čisto navaden družinski prevoznik, tudi zato, ker na zadnja dva sedeža lahko namestimo otroška sedeža. Na koncu povejmo, kar sploh ni nepomembno in ima poseben čar – da vas bodo, če se boste peljali s takim avtomobilom, po navadi prej slišali kot videli. No, med vožnjo se da, če ste zelo nežni, še nekako – vsaj delno – zadušiti hrup motorja (ta je sicer prijeten), ne da pa se tega storiti ob pritisku na gumb z napisom Start. Takrat mustang zahrumi na ves glas. Naslednik legende iz šestdesetih stane dobrih 60 tisočakov. Tisti, ki vam godi, da se ob odpiranju vrat iz stranskega ogledala na tla usmeri svetlobni snop, ki izriše konjička – mustanga – in vam ni nerodno, ko se ob vsakem dotiku pedala za plin vsi obrnejo proti vam, lahko razmišljate o tem, da bi ga imeli …
Če bi bilo kaj pravice v avtomobilskem svetu, bi danes vihrale zastave in pele bi se himne. V Novem mestu se namreč prav te dni rojeva novi clio. Dogodek je pomemben vsaj iz dveh zornih kotov. Najprej je clio vladar slovenskega voznega parka že desetletja, kot drugo pa je eden od temeljev slovenskega gospodarstva. Najbrž ga ni posameznega izdelka, razen morda lekadola – tega izdelujejo lučaj od clia –, ki bi tako usodno vplival na ekonomsko kondicijo naše države. Ker bomo pod pločevino gledali cliu še ves preostanek letošnjega leta, se danes na kratko ustavimo v Revozu.
S 60 leti tradicije je Revoz največji slovenski izvoznik, kar je splošno znano dejstvo. Znotraj koncerna pa je le ena izmed 40 tovarn, in da so mu Renault-Nissan modreci zaupali proizvodnjo pete generacije clia, je posebno priznanje. Verjetno ne le za Dolenjce. V tovarni so izdelovali že tri clie. Prvo in drugo generacijo tako ali tako. Sploh druga generacija je bila s svojo dolgoživostjo legendarna, nato je tretja generacija Novo mesto zaobšla, četrta se je na kratko vrnila, zdaj pa so odgrnili zastor peti generaciji. In medtem ko sta novomeška Twingo in Smart, kakor koli nišna izdelka, je clio tisto pravo.
Dve leti so se pripravljali za zagon proizvodnje, decembra leta 2018 pa so že izdelali prve prototipe. 270 novih delavcev je zaposlil clio in ti so letošnjega julija začeli upravičevati 90 milijonov evrov vredno naložbo. Clio je proizvodnjo v Novem mestu spravil na višjo raven, saj se proizvodnja še naprej pospešeno digitalizira in avtomatizira. O tem, kakšen avto je peta generacija clia, pa v eni od naslednjih oddaj.
Zdaj pa še kakšna misel o tem, kako bi tale naš svet oziroma zrak čim manj onesnažili. Novica prihaja iz mesta New York v Združenih državah Amerike, kjer bodo v 800 mestnih avtobusih, ki ta hip vozijo na stisnjen zemeljski plin (CNG), zamenjali gorivo z biometanom. Biometan namreč prepoznavajo kot pogonsko gorivo prihodnosti, ki ima ta hip najnižje izpuste CO2. Z zamenjavo goriva bodo letno prihranili dodatnih 40.000 ton izpustov ogljika. Globoko dihajte, prihodnji teden bomo skušali na Frankfurtskem salonu ugotoviti, kam se obračajo tisti, ki usmerjajo mobilnost prihodnosti.
Tokrat bomo "servirali" nekaj poudarkov iz zadnjega testa zimskih pnevmatik, pri katerem je sodelovala tudi naša AMZS. Čeprav so pnevmatike vedno kvalitetnejše, pa se na trgu še vedno pojavljajo tudi take, ki ne zadostijo varnostnim normativom. Med 28 testiranimi so bile štiri take, ki jih AMZS ne priporoča za uporabo. Razlika je vidna na mokri podlagi, kjer se dobra pnevmatika že zaustavi, nekvalitetna pa se na isti točki še vedno pelje s hitrostjo skoraj 30 km/h. Zapeljali bomo dva Forda iz skupine dostavnikov: transit je pravi dostavnik, tourneo custom pa lahko pelje osem potnikov in tudi precej prtljage.
Kar zadeva avtomobilsko industrijo, ta z velikimi koraki v zadnjih letih lovi električno prihodnost. Je pa res, da se je prodaja električnih vozil v zadnjih mesecih malce ustavila. Verjamemo pa, da imajo predvsem Kitajci na tem področju še kakšnega aduta v rokavu in bodo v električno prihodnost še odločno pospeševali. Za Kitajsko se zdi, da nas bo osvojila z avtomobili, ki so vedno bolj konkurenčni.
Svetovna avtomobilistična organizacija FIA je v teh dneh zaznamovala 120 let od nastanka. Danes združuje 243 članic iz 147 držav, ki skušajo v njenem okviru poenotiti različne nacionalne avtomobilske organizacije in spodbujati tako avtomobilske športe kot tudi mobilnost kot tako. FIA deluje na dveh ločenih, a enakopravnih stebrih. Eden je Svetovni svet za avtomotošport, drugi pa Svetovni svet za mobilnost.
Tudi pri nas ni malo tistih, ki se dobro počutijo predvsem v velikih, visokih in zmogljivih avtomobilih, čeprav jih na evropskih tleh še zdaleč ni toliko kot recimo v Združenih državah. Ne glede na to, ali je želja po takšnih avtomobilih odraz realnih potreb ali dobro usmerjenega marketinškega ustvarjanja želja po njih, imajo tovrstni avtomobili nekaj posebnosti, žal tudi smrtno nevarnih. Poskusi so namreč pokazali, da voznik s svojega mesta ne more videti otrok, ki so pred sprednjo masko – v enem od poskusov so jih pred avto posedli kar sedemnajst, ne da bi bili v voznikovem vidnem polju. Tudi višina in mesto, na katero je v avtomobilu nameščen motor, močno povečata verjetnost za hude poškodbe pešcev, slabša preglednost izza volana pa povečuje število poškodovanih kolesarjev in motoristov.
Evropske volitve so blizu, zato ob tem morda pogosteje razmišljamo, kako blizu nam je pravzaprav dogajanje v organih, ki vodijo Evropo. S čim se ukvarjajo, kakšen vpliv imajo naši predstavniki, poslanci, kakšen glas imajo? Andrej Brglez, ki je tudi član Sveta FIA za mobilnost in turizem, enega od najpomembnejših teles mednarodne avtomobilistične zveze FIA, pravi, da so v Evropi, kar zadeva mobilnost, nujno potrebne spremembe. Vprašanj je po njegovih besedah ogromno, odgovorov pa malo.
Taktni vozni red je že dolgo poznan v številnih evropskih državah, pomeni pa redne odhode vlakov in avtobusov v določenih intervalih.
Kako hitro se lahko ustavi voznik e-skiroja, če mu nekaj nenadoma prekriža pot. Pri Zavarovalnici Triglav se zdaj lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, in sicer s simulatorjem vožnje z električnim skirojem, ki voznikom lahko pokaže, kako hitro se je mogoče ustaviti, kakšna je zavorna pot. Prve izkušnje so zanimive in zgovorne, namreč ni jih malo, ki se uštejejo in začnejo prepozno zavirati in pač trčijo v oviro, ki je lahko marsikaj ali marsikdo. O novi pridobitvi in izkušnjah na simulatorju bomo govorili z vodjo projektov za varno mobilnost pri omenjeni zavarovalnici Ano Cergolj Kebler in strokovnim sodelavcem oddaje Andrejem Brglezom.
O kitajskem avtomobilskem trgu in prodoru kitajskih avtomobilov tudi k nam se zadnje čase veliko govori. Lani je na naše ceste zapeljalo okrog 1100 avtomobilov s Kitajske, letos jih bo gotovo več. Kako je poslovati s Kitajci, kako oni gledajo na naš trg in kako poskušajo s svojimi izdelki prodreti v svet?
Pri nas so avtomobilski saloni praktično preživeti, povsem drugače pa je na Kitajskem. Tam je avtomobilski val neverjetno velik, praktično čez noč je nastalo preko sto avtomobilskih znamk, proizvodne številke gredo v milijone. Da so avtomobili na pohodu, dokazuje tudi nedavni avtomobilski salon v Pekingu, ki si ga je v desetih dneh ogledalo skoraj 900 tisoč obiskovalcev, videli pa so kar 117 svetovnih premier in 278 električnih in plug-in hibridnih vozil.
Čeprav je zavorni sistem ABS tudi na motorjih prisoten že več desetletij, je med motoristi pogosto še vedno aktualna debata o tem, ali se lahko kdo hitreje ustavi z zavornim sistemom ABS ali ne.
Število električnih vozil na cesti je iz dneva v dan večje. Kako je in bo s servisi, strokovnimi kadri, kako z recikliranjem baterij? Pa ne gre samo za baterije, zraven so še elektromotorji in kup elektronike, za katero so potrebna nova znanja in nova opremljenost servisnih delavnic. Da je to nujno in da se je električni prihodnosti treba prilagoditi zdaj, poudarja Andrej Brglez. Pred dnevi so odprli središče za baterije osebnih in gospodarskih vozil. Kako deluje in kako je opremljeno, o tem generalni direktor skupine Emil Frey za Slovenijo Jožko Tomšič.
Slovenska avtomobilska industrija predstavlja v celoti 10 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, podjetja v tej dejavnosti prispevajo k petini slovenskega izvoza, zato je nujno, da se prestrukturirajo v skladu z digitalnim in zelenim prehodom. Zato so bo vlada prizadevala do leta 2027 zagotoviti 200 milijonov evrov. Da gre za edinstveno povezovanje med državo, znanostjo in gospodarstvom.
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta?
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta, je Janez Martinčič preveril pri poznavalcu avtomobilov in mobilnosti Andreju Brglezu.
Z Andrejem Brglezom o tem, da so oglasi za avtomobile dandanes zelo pestri, včasih tudi že čez mejo dobrega okusa. V zadnjem času so posamezne reklame za avtomobile bolj ozko usmerjene, namenjene točno določenim skupinam uporabnikov. Na ta način skušajo proizvajalci oziroma prodajalci ta ali oni avtomobil približati točno določeni osebi in jo prepričati, da je namenjen prav njej. Ni dvoma, da na mnoge potencialne kupce tovrstna reklama bolj ali manj deluje.
Letos bo, kar zadeva obisk Planice, že drugo leto zapored obiskovalcem v pomoč car-sharing platforma "Shareplanica". Na ta način poskušajo zmanjšati število avtomobilov na parkiriščih ob prizorišču. Letos pa so akcijo še nadgradili, na platformi se namreč lahko povezujejo osebe z invalidnostjo, ki bi želele priti v Planico in tisti, ki so jih pripravljeni tja peljati. Pokrovitelj akcije je Mastercard, med ambasadorji akcije pa je tudi nekaj znanih imen, med njimi Jurij Tepeš in Cene Prevc.
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo in trajnostnega odnosa do okolja sta Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Agencija za varnost prometa ustvarila novo video-kampanjo 'Vsi smo na isti poti'. V njej poudarjajo pomen medsebojnega spoštovanja in ozaveščenosti vseh udeležencev v prometu. V glavni vlogi nastopa kolesar, ki med vožnjo opazuje, kako se do njega obnašajo drugi udeleženci v prometu, seveda pa se mora tudi sam obnašati strpno in prijazno do drugih. Sogovornika Janeza Martinčiča bosta nacionalni koordinator za kolesarjenje Gregor Steklačič in igralka Gorka Berden, ki nastopa v spotih.
Po slovenskem avtu leta 2024 smo zdaj dobili tudi evropski avto leta. To je električni renault scenic e-tech. Med glasovalci je že nekaj let slovenski novinar Sebastjan Plevnjak.
Avtomobili postajajo vse večji, pa tudi težji, predvsem so na teži pridobili električni avtomobili. Ta rast avtomobilov ima seveda svoje vzroke in prednosti, imajo pa vse te povečave tudi nekatere negativne posledice. Zato se tudi Andrej Brglez upravičeno sprašuje, če smo ubrali pravo pot, saj predvsem okolju na ta način zagotovo ne delamo usluge.
Kako zanesljivi so avtomobili, ki jih vozimo? Izpostavljamo rezultate mednarodne raziskave o zadovoljstvu z avtomobili. Lani spomladi in poleti je potekala v več evropskih državah, tudi v Sloveniji, skupno pa je v njej sodelovalo več kot 30.000 potrošnikov za približno toliko avtomobilov.
Neveljaven email naslov