Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zapelje nas Mitsubishi outlander, ki lahko veliko dela opravi tudi s pomočjo elektrike, potem opozorimo na prihod še enega iz iste hiše, na osveženega ASX-a, in še na predstavitev osme generacije volkswagnovega passata. Z Andrejem Brglezom pa razmišljava, kateri način za upravljane s funkcijami v avtomobilu bi bil najbolj primeren in varen - ali s pomočjo zaslona na dotik, s pomočjo stikal na sredinski konzoli ali na volanski prečki, s kretnjami ali glasovno – to pa prinaša tudi dodatne možnosti, da nas slišijo in nam sledijo.
Glasovno upravljanje je nedvomno zanimivo in praktično, a lahko prinese tudi dodatne možnosti, da nam sledijo, da vedo, kako razmišljamo o določenih stvareh.
Kopica stvari je v avtomobilu, ki nas zaposlujejo, nam jemljejo pozornost, in jih lahko upravljamo na različne načine. Lahko jih upravljamo s pomočjo zaslona na dotik, lahko s pomočjo stikal na sredinski konzoli ali na volanski prečki, lahko tudi s pomočjo kretenj ali z glasovnim upravljanjem. To je nedvomno zanimivo in praktično, a lahko prinese tudi dodatne možnosti, da nam sledijo, da vedo, kako razmišljamo o določenih stvareh, opozarja Andrej Brglez.
Čeprav Mitsubishijev outlander na zunaj ni korenito spremenjen, pa je z novimi svetili LED in nekaj manjšimi spremembami tudi v notranjosti nedvomno privlačnejši od predhodnika. O prostornosti in uporabnosti ne gre dvomiti, zato ne bomo izgubljali besed. Moramo pa se posvetiti oznaki PHEV, ki označuje priključno hibridno vozilo, in med temi je outlander PHEV najbolje prodajano takšno vozilo v Evropi, menda se jih po cestah vozi že več kot 100 tisoč. Naprej: PHEV ni čisto tak hibridni avtomobil, kot jih poznamo in kjer bi motor z notranjim izgorevanjem in elektromotor skrbela za pogon. Tu gre za dva elektromotorja, vsakega na eni osi, 99-kilovatni 2,4-litrski bencinski motor pa v glavnem skrbi za polnjenje baterije in le občasno pomaga poganjati prednja kolesa. Menjalnik je seveda brezstopenjski samodejni. Da ne bomo preveč komplicirali: v samo električnem načinu se da prevoziti približno 50 kilometrov, vozi pa se največ 135 km/h. Sicer pa je pomembno, da se da (preverjeno) s preračunljivo vožnjo povprečje porabe goriva spraviti tudi pod pet litrov, pa čeprav sploh ne uporabljamo zunanjega polnjenja. Sicer pa lahko polnimo z navadno vtičnico ali s hitrim polnjenjem – če to počnemo pogosto, se povprečna poraba goriva lahko seveda še občutno zmanjša in v najboljšem primeru – če smo zelo vestni – doseže ničlo.
Štirikolesni pogon ima zdaj še posebna programa za športen način vožnje in za vožnjo po snegu, sicer pa je pri tem športnem terenskem vozilu zanimivo še nekaj: lahko proizvaja elektriko tudi za zunanje odjemalce. Cena: osnovni paket intense vsebuje tako rekoč vse bistveno, kar potrebujemo za udobje in varnost, cena je dobrih 41 tisočakov, kar je nekaj tisočakov več kot dizelska ali bencinska izvedenka, subvencija Eko sklada pa razliko skoraj izniči.
Pri Mitsubishiju pa zdaj ponujajo tudi nekaj manjšega – prenovljeni model ASX. Povsem nov je prednji del avtomobila, ki si je nadel izraz svojih sorodnikov, svetlobna telesa je zavzela LED tehnologija, tudi zadaj, dodanih je kar nekaj varnostnih sistemov. Nov je dvolitrski 110 kilovatni bencinski agregat, ki je povezan s pet stopenjskim ročnim menjalnikom ali ali s samodejnim CVT; možen je tudi štirikolesni pogon. Osnovna različica stane 16 tisočakov. Pri prodajalcu računajo, da ASX še naprej ostane njihov najbolje prodajani model. Ko smo že pri Mitsubishiju, omenimo še njihov novi pick-up, ki nas prevaža ravno v teh dneh. Zavod Reševalni pas pa je tudi dobil enega. Tako bo robustni L200 zdaj tisti, ki bo pomagal pri osveščanju slovenske javnosti o pomembnosti pravilnega razvrščanja vozil ob zastojih na avtocestah.
Na pamet bi človek dejal, da se histerija crossoverjev in SUV-jev mora nekje poznati. Recimo pri zmanjšani prodaji klasičnih limuzin in kombi limuzin. Delno to drži in avtomobilski razredi se zadnja leta mešajo kot jabolka in hruške. A obstajajo avtomobili, ki so nedotakljivi. Eden izmed njih je volkswagen passat. Na Slovenskem izjemno priljubljen in vodilni kar na nekaj lestvicah; med drugimi tudi na tisti, ki spremlja uvoz rabljenih vozil. Z vsem tem glamurjem prihaja k nam v prenovljeni osmi generaciji. 40.400 pasatov je mogoče srečati na slovenskih cestah, nekatere med njimi tudi že z zvenečo oznako starodobnik. Kaj je na avtomobilu tako privlačnega, poskušamo z intenzivnim raziskovanjem v naši redakciji ugotoviti že zadnjih nekaj desetletij, danes se lahko v nekaj stavkih brez slabe vesti posvetimo novorojenčku. Kot je že običaj prihaja v obeh karoserijskih različicah, spremembe pa se dotikajo skoraj vseh sklopov v vozilu. A kot je običajno: največ novosti prinaša vseobsegajoča digitalizacija. Kot novost, ki gre mogoče že proti absurdu; mobilni telefon lahko spremenite v mobilni ključ, s katerim lahko dostopate do vozila, ga odklepate in tudi zaženete. Mobilnih ključev je lahko več, tako da se svobodno odločate komu boste dovolili uporabo vašega vozila. Dobra novica za upravljalce voznih parkov, še boljša novica za vlomilce. Ob vseh mogočih različicah in kombinacijah pa na koncu opozorimo še na nam ljubo različico alltrack.
869 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Zapelje nas Mitsubishi outlander, ki lahko veliko dela opravi tudi s pomočjo elektrike, potem opozorimo na prihod še enega iz iste hiše, na osveženega ASX-a, in še na predstavitev osme generacije volkswagnovega passata. Z Andrejem Brglezom pa razmišljava, kateri način za upravljane s funkcijami v avtomobilu bi bil najbolj primeren in varen - ali s pomočjo zaslona na dotik, s pomočjo stikal na sredinski konzoli ali na volanski prečki, s kretnjami ali glasovno – to pa prinaša tudi dodatne možnosti, da nas slišijo in nam sledijo.
Glasovno upravljanje je nedvomno zanimivo in praktično, a lahko prinese tudi dodatne možnosti, da nam sledijo, da vedo, kako razmišljamo o določenih stvareh.
Kopica stvari je v avtomobilu, ki nas zaposlujejo, nam jemljejo pozornost, in jih lahko upravljamo na različne načine. Lahko jih upravljamo s pomočjo zaslona na dotik, lahko s pomočjo stikal na sredinski konzoli ali na volanski prečki, lahko tudi s pomočjo kretenj ali z glasovnim upravljanjem. To je nedvomno zanimivo in praktično, a lahko prinese tudi dodatne možnosti, da nam sledijo, da vedo, kako razmišljamo o določenih stvareh, opozarja Andrej Brglez.
Čeprav Mitsubishijev outlander na zunaj ni korenito spremenjen, pa je z novimi svetili LED in nekaj manjšimi spremembami tudi v notranjosti nedvomno privlačnejši od predhodnika. O prostornosti in uporabnosti ne gre dvomiti, zato ne bomo izgubljali besed. Moramo pa se posvetiti oznaki PHEV, ki označuje priključno hibridno vozilo, in med temi je outlander PHEV najbolje prodajano takšno vozilo v Evropi, menda se jih po cestah vozi že več kot 100 tisoč. Naprej: PHEV ni čisto tak hibridni avtomobil, kot jih poznamo in kjer bi motor z notranjim izgorevanjem in elektromotor skrbela za pogon. Tu gre za dva elektromotorja, vsakega na eni osi, 99-kilovatni 2,4-litrski bencinski motor pa v glavnem skrbi za polnjenje baterije in le občasno pomaga poganjati prednja kolesa. Menjalnik je seveda brezstopenjski samodejni. Da ne bomo preveč komplicirali: v samo električnem načinu se da prevoziti približno 50 kilometrov, vozi pa se največ 135 km/h. Sicer pa je pomembno, da se da (preverjeno) s preračunljivo vožnjo povprečje porabe goriva spraviti tudi pod pet litrov, pa čeprav sploh ne uporabljamo zunanjega polnjenja. Sicer pa lahko polnimo z navadno vtičnico ali s hitrim polnjenjem – če to počnemo pogosto, se povprečna poraba goriva lahko seveda še občutno zmanjša in v najboljšem primeru – če smo zelo vestni – doseže ničlo.
Štirikolesni pogon ima zdaj še posebna programa za športen način vožnje in za vožnjo po snegu, sicer pa je pri tem športnem terenskem vozilu zanimivo še nekaj: lahko proizvaja elektriko tudi za zunanje odjemalce. Cena: osnovni paket intense vsebuje tako rekoč vse bistveno, kar potrebujemo za udobje in varnost, cena je dobrih 41 tisočakov, kar je nekaj tisočakov več kot dizelska ali bencinska izvedenka, subvencija Eko sklada pa razliko skoraj izniči.
Pri Mitsubishiju pa zdaj ponujajo tudi nekaj manjšega – prenovljeni model ASX. Povsem nov je prednji del avtomobila, ki si je nadel izraz svojih sorodnikov, svetlobna telesa je zavzela LED tehnologija, tudi zadaj, dodanih je kar nekaj varnostnih sistemov. Nov je dvolitrski 110 kilovatni bencinski agregat, ki je povezan s pet stopenjskim ročnim menjalnikom ali ali s samodejnim CVT; možen je tudi štirikolesni pogon. Osnovna različica stane 16 tisočakov. Pri prodajalcu računajo, da ASX še naprej ostane njihov najbolje prodajani model. Ko smo že pri Mitsubishiju, omenimo še njihov novi pick-up, ki nas prevaža ravno v teh dneh. Zavod Reševalni pas pa je tudi dobil enega. Tako bo robustni L200 zdaj tisti, ki bo pomagal pri osveščanju slovenske javnosti o pomembnosti pravilnega razvrščanja vozil ob zastojih na avtocestah.
Na pamet bi človek dejal, da se histerija crossoverjev in SUV-jev mora nekje poznati. Recimo pri zmanjšani prodaji klasičnih limuzin in kombi limuzin. Delno to drži in avtomobilski razredi se zadnja leta mešajo kot jabolka in hruške. A obstajajo avtomobili, ki so nedotakljivi. Eden izmed njih je volkswagen passat. Na Slovenskem izjemno priljubljen in vodilni kar na nekaj lestvicah; med drugimi tudi na tisti, ki spremlja uvoz rabljenih vozil. Z vsem tem glamurjem prihaja k nam v prenovljeni osmi generaciji. 40.400 pasatov je mogoče srečati na slovenskih cestah, nekatere med njimi tudi že z zvenečo oznako starodobnik. Kaj je na avtomobilu tako privlačnega, poskušamo z intenzivnim raziskovanjem v naši redakciji ugotoviti že zadnjih nekaj desetletij, danes se lahko v nekaj stavkih brez slabe vesti posvetimo novorojenčku. Kot je že običaj prihaja v obeh karoserijskih različicah, spremembe pa se dotikajo skoraj vseh sklopov v vozilu. A kot je običajno: največ novosti prinaša vseobsegajoča digitalizacija. Kot novost, ki gre mogoče že proti absurdu; mobilni telefon lahko spremenite v mobilni ključ, s katerim lahko dostopate do vozila, ga odklepate in tudi zaženete. Mobilnih ključev je lahko več, tako da se svobodno odločate komu boste dovolili uporabo vašega vozila. Dobra novica za upravljalce voznih parkov, še boljša novica za vlomilce. Ob vseh mogočih različicah in kombinacijah pa na koncu opozorimo še na nam ljubo različico alltrack.
Število umrlih v prometnih nesrečah se je v zadnjih letih bistveno zmanjšalo, a je še vedno grozljivo. Leta 2000 je recimo v Evropi izgubilo življenje več kot 50 tisoč ljudi, lani 20.418. Pri nas smo z 39 žrtvami na milijon prebivalcev precej pod evropskim povprečjem, ki znaša 46 žrtev. Za več kot 90 odstotkov nesreč je kriv človek – vemo torej, kje se da narediti še največ. Komentar Andreja Brgleza. Zapeljemo Jeep avenger z bencinskim motorjem, pa Renaultovega prostorneža kangoo in žlahtni Lexus LBX ter zabeležimo prihod novega modela Cupre terramar.
Tokrat bomo "servirali" nekaj poudarkov iz zadnjega testa zimskih pnevmatik, pri katerem je sodelovala tudi naša AMZS. Čeprav so pnevmatike vedno kvalitetnejše, pa se na trgu še vedno pojavljajo tudi take, ki ne zadostijo varnostnim normativom. Med 28 testiranimi so bile štiri take, ki jih AMZS ne priporoča za uporabo. Razlika je vidna na mokri podlagi, kjer se dobra pnevmatika že zaustavi, nekvalitetna pa se na isti točki še vedno pelje s hitrostjo skoraj 30 km/h. Zapeljali bomo dva Forda iz skupine dostavnikov: transit je pravi dostavnik, tourneo custom pa lahko pelje osem potnikov in tudi precej prtljage.
Kar zadeva avtomobilsko industrijo, ta z velikimi koraki v zadnjih letih lovi električno prihodnost. Je pa res, da se je prodaja električnih vozil v zadnjih mesecih malce ustavila. Verjamemo pa, da imajo predvsem Kitajci na tem področju še kakšnega aduta v rokavu in bodo v električno prihodnost še odločno pospeševali. Za Kitajsko se zdi, da nas bo osvojila z avtomobili, ki so vedno bolj konkurenčni.
Svetovna avtomobilistična organizacija FIA je v teh dneh zaznamovala 120 let od nastanka. Danes združuje 243 članic iz 147 držav, ki skušajo v njenem okviru poenotiti različne nacionalne avtomobilske organizacije in spodbujati tako avtomobilske športe kot tudi mobilnost kot tako. FIA deluje na dveh ločenih, a enakopravnih stebrih. Eden je Svetovni svet za avtomotošport, drugi pa Svetovni svet za mobilnost.
Tudi pri nas ni malo tistih, ki se dobro počutijo predvsem v velikih, visokih in zmogljivih avtomobilih, čeprav jih na evropskih tleh še zdaleč ni toliko kot recimo v Združenih državah. Ne glede na to, ali je želja po takšnih avtomobilih odraz realnih potreb ali dobro usmerjenega marketinškega ustvarjanja želja po njih, imajo tovrstni avtomobili nekaj posebnosti, žal tudi smrtno nevarnih. Poskusi so namreč pokazali, da voznik s svojega mesta ne more videti otrok, ki so pred sprednjo masko – v enem od poskusov so jih pred avto posedli kar sedemnajst, ne da bi bili v voznikovem vidnem polju. Tudi višina in mesto, na katero je v avtomobilu nameščen motor, močno povečata verjetnost za hude poškodbe pešcev, slabša preglednost izza volana pa povečuje število poškodovanih kolesarjev in motoristov.
Evropske volitve so blizu, zato ob tem morda pogosteje razmišljamo, kako blizu nam je pravzaprav dogajanje v organih, ki vodijo Evropo. S čim se ukvarjajo, kakšen vpliv imajo naši predstavniki, poslanci, kakšen glas imajo? Andrej Brglez, ki je tudi član Sveta FIA za mobilnost in turizem, enega od najpomembnejših teles mednarodne avtomobilistične zveze FIA, pravi, da so v Evropi, kar zadeva mobilnost, nujno potrebne spremembe. Vprašanj je po njegovih besedah ogromno, odgovorov pa malo.
Taktni vozni red je že dolgo poznan v številnih evropskih državah, pomeni pa redne odhode vlakov in avtobusov v določenih intervalih.
Kako hitro se lahko ustavi voznik e-skiroja, če mu nekaj nenadoma prekriža pot. Pri Zavarovalnici Triglav se zdaj lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, in sicer s simulatorjem vožnje z električnim skirojem, ki voznikom lahko pokaže, kako hitro se je mogoče ustaviti, kakšna je zavorna pot. Prve izkušnje so zanimive in zgovorne, namreč ni jih malo, ki se uštejejo in začnejo prepozno zavirati in pač trčijo v oviro, ki je lahko marsikaj ali marsikdo. O novi pridobitvi in izkušnjah na simulatorju bomo govorili z vodjo projektov za varno mobilnost pri omenjeni zavarovalnici Ano Cergolj Kebler in strokovnim sodelavcem oddaje Andrejem Brglezom.
O kitajskem avtomobilskem trgu in prodoru kitajskih avtomobilov tudi k nam se zadnje čase veliko govori. Lani je na naše ceste zapeljalo okrog 1100 avtomobilov s Kitajske, letos jih bo gotovo več. Kako je poslovati s Kitajci, kako oni gledajo na naš trg in kako poskušajo s svojimi izdelki prodreti v svet?
Pri nas so avtomobilski saloni praktično preživeti, povsem drugače pa je na Kitajskem. Tam je avtomobilski val neverjetno velik, praktično čez noč je nastalo preko sto avtomobilskih znamk, proizvodne številke gredo v milijone. Da so avtomobili na pohodu, dokazuje tudi nedavni avtomobilski salon v Pekingu, ki si ga je v desetih dneh ogledalo skoraj 900 tisoč obiskovalcev, videli pa so kar 117 svetovnih premier in 278 električnih in plug-in hibridnih vozil.
Čeprav je zavorni sistem ABS tudi na motorjih prisoten že več desetletij, je med motoristi pogosto še vedno aktualna debata o tem, ali se lahko kdo hitreje ustavi z zavornim sistemom ABS ali ne.
Število električnih vozil na cesti je iz dneva v dan večje. Kako je in bo s servisi, strokovnimi kadri, kako z recikliranjem baterij? Pa ne gre samo za baterije, zraven so še elektromotorji in kup elektronike, za katero so potrebna nova znanja in nova opremljenost servisnih delavnic. Da je to nujno in da se je električni prihodnosti treba prilagoditi zdaj, poudarja Andrej Brglez. Pred dnevi so odprli središče za baterije osebnih in gospodarskih vozil. Kako deluje in kako je opremljeno, o tem generalni direktor skupine Emil Frey za Slovenijo Jožko Tomšič.
Slovenska avtomobilska industrija predstavlja v celoti 10 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, podjetja v tej dejavnosti prispevajo k petini slovenskega izvoza, zato je nujno, da se prestrukturirajo v skladu z digitalnim in zelenim prehodom. Zato so bo vlada prizadevala do leta 2027 zagotoviti 200 milijonov evrov. Da gre za edinstveno povezovanje med državo, znanostjo in gospodarstvom.
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta?
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta, je Janez Martinčič preveril pri poznavalcu avtomobilov in mobilnosti Andreju Brglezu.
Z Andrejem Brglezom o tem, da so oglasi za avtomobile dandanes zelo pestri, včasih tudi že čez mejo dobrega okusa. V zadnjem času so posamezne reklame za avtomobile bolj ozko usmerjene, namenjene točno določenim skupinam uporabnikov. Na ta način skušajo proizvajalci oziroma prodajalci ta ali oni avtomobil približati točno določeni osebi in jo prepričati, da je namenjen prav njej. Ni dvoma, da na mnoge potencialne kupce tovrstna reklama bolj ali manj deluje.
Letos bo, kar zadeva obisk Planice, že drugo leto zapored obiskovalcem v pomoč car-sharing platforma "Shareplanica". Na ta način poskušajo zmanjšati število avtomobilov na parkiriščih ob prizorišču. Letos pa so akcijo še nadgradili, na platformi se namreč lahko povezujejo osebe z invalidnostjo, ki bi želele priti v Planico in tisti, ki so jih pripravljeni tja peljati. Pokrovitelj akcije je Mastercard, med ambasadorji akcije pa je tudi nekaj znanih imen, med njimi Jurij Tepeš in Cene Prevc.
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo in trajnostnega odnosa do okolja sta Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Agencija za varnost prometa ustvarila novo video-kampanjo 'Vsi smo na isti poti'. V njej poudarjajo pomen medsebojnega spoštovanja in ozaveščenosti vseh udeležencev v prometu. V glavni vlogi nastopa kolesar, ki med vožnjo opazuje, kako se do njega obnašajo drugi udeleženci v prometu, seveda pa se mora tudi sam obnašati strpno in prijazno do drugih. Sogovornika Janeza Martinčiča bosta nacionalni koordinator za kolesarjenje Gregor Steklačič in igralka Gorka Berden, ki nastopa v spotih.
Po slovenskem avtu leta 2024 smo zdaj dobili tudi evropski avto leta. To je električni renault scenic e-tech. Med glasovalci je že nekaj let slovenski novinar Sebastjan Plevnjak.
Avtomobili postajajo vse večji, pa tudi težji, predvsem so na teži pridobili električni avtomobili. Ta rast avtomobilov ima seveda svoje vzroke in prednosti, imajo pa vse te povečave tudi nekatere negativne posledice. Zato se tudi Andrej Brglez upravičeno sprašuje, če smo ubrali pravo pot, saj predvsem okolju na ta način zagotovo ne delamo usluge.
Neveljaven email naslov