Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zapeljemo se z novim Mitsubishijevim poltovornjakom L200, ki prepelje več kot tono tovora kot za šalo, ob tem pa se tudi ne ustraši snega in slabših voznih razmer. Nekaj dni pa smo lahko švigali naokrog z mali Suzukijevim športnim swiftom, ki pa mokrote in snega na cesti ne mara preveč. Še enkrat opozorimo, da sta sneg in led, ki se nabereta na strehah tovornjakov in prikolic, lahko na cesti velika nevarnost, zato moramo biti pozorni tudi na to. AMZS pa je za delovanje pri projektu EuroRAP prejela prestižno britansko nagrado s področja prometne varnosti.
Na strehi tovornjaka in prikolice se ob sneženju nabere sneg, včasih tudi pomrzne in v določenem trenutku del tega snežnega ali ledenega tovora lahko zdrsne s tovornjaka na cesto
O snegu in ledu na cestah smo že marsikaj rekli. Krivec za to, da se promet ob slabih vremenskih razmerah na avtocesti ustavi, je največkrat kakšen tovornjak, ki po navadi ni ustrezno opremljen za vožnjo v zimskih razmerah. Lahko pa opozorimo še na eno nevarnost, ki jo lahko s seboj vozijo tovornjaki. Namreč, na strehi tovornjaka in prikolice se ob sneženju nabere sneg, včasih tudi pomrzne in obstaja nevarnost, da v določenem trenutku del tega snežnega ali ledenega tovora zdrsne s tovornjaka na cesto – takrat smo v nevarnosti vsi, ki se znajdemo v bližini. DARS je sicer lani v Murski Soboti postavil posebno rampo, ki omogoča voznikom tovornjakov, da očistijo sneg s streh tovornjakov in prikolic, a drugod je tako čiščenje kar zahteven opravek. Zato Andrej Brglez priporoča, da naj bomo vozniki pozorni tudi na morebitne tovrstne snežne ali ledene plazove.
Če rečemo, da je dolžina vozila 530 cm, teža dobri dve toni, nosilnost pa dobro tono, potem že lahko sklepate, da gre za vozilo, ki lahko pelje kar dobršen kos tovora. Lahko, ampak veliko je (vsaj pri nas) tistih, ki ne prevažajo kaj dosti, kajti pick-up je za marsikoga zato, ker je zajeten in mogočen, predvsem nastopaško orodje. Tokrat smo lahko nastopali (ker tudi mi nismo kaj pretirano prevažali) z novim oziroma občutno prenovljenim Mitsubishijem L200. Čeprav je predvsem sprednji del bolj privlačen in opazen, (tudi notranjost je bolj uglajena, sedenje bolj udobno), pa gre še vedno za dokaj robustno vozilo, ki je pripravljeno nastopati kot delovni stroj in ob tem premagati tudi kakšne zahtevnejše terenske zapreke. Na voljo so štirje terenski programi, seveda tudi z zaporo diferenciala in reduktorjem, po novem pa pri spuščanju po klancu navzdol lahko pomaga tudi sistem, ki samodejno regulira hitrost.
Nekoliko tišji in udobnejši L200 (udobja je več, če je avtomobil obtežen) je po novem opremljen z 2,2-litrskim turbodizlom, ki zmore 110 kilovatov moči, kar je nekoliko manj od predhodnika, zato pa je prijaznejši do okolja. Nov je tudi šeststopenjski samodejni menjalnik, ki morda občasno premišljuje malo dlje kot kakšni podobni v osebnih vozilih, po drugi strani pa se zato nekako bolj vklopi v celotno poltovorno zgodbo.
Novi L200 s kopico sodobnih asistenčnih sistemov (bogato opremljen pride čez 30 tisočakov) bo ob vseh prevozniških in terenskih zmožnostih nedvomno primeren tudi za tiste, ki bi radi avtomobil za čisto vsakdanje vožnje, a jim godi, če so bolj opazni.
Presedimo se zdaj v vozilo, ki bi ga L200 skoraj lahko pospravil v svoj keson zadaj. No, malo pretiravamo, a Suzukijev swift je res skoraj meter in pol krajši od Mitsubishijevega poltovornjačka, je pa zato precej bolj poskočen. Vozili smo namreč različico z oznako 1.4 boosterjet sport, ki pove, da gre za zelo živahno vozilo. Motor je turbobencinski s 103 kilovati, kar res ne pomeni kakšnih ekstremnih dosežkov, kar zadeva pospeševanje in hitrost, a je športni swift vseeno izjemno okreten in zabaven. Vzrok je v tem, da vozilo tehta le dobro tono, ob tem je tudi vzmetenje ravno prav čvrsto, da omogoča dinamično šviganje v ovinkih, sicer pa je vozilo še vedno dovolj udobno. Ob tem je mali rumeni japonski razgrajač (v dobrem pomenu besede) tudi presenetljivo prostoren, tudi zadaj, sicer pa ima dobro opremo za varnost in udobje. Gre torej za avtomobil, ki je bolj prijazen in vsestransko uporaben, kot bi morda pričakovali. Če je cena nekaj čez 19 tisočakov vseeno previsoka za simpatičnega in dinamičnega malčka, bi pa moral presoditi vsak sam.
AMZS je pred dnevi v Londonu prejela prestižno britansko nagrado s področja prometne varnosti Prince Michael International Road Safety Award, ki se podeljuje za izjemne dosežke in inovacije na različnih področjih zagotavljanja in izboljšanja varnosti v cestnem prometu. AMZS je nagrado prejela za 12-letno delovanje pri projektu EuroRAP, to je program ocene varnosti cest. Z delovanjem bodo nadaljevali tudi v prihodnje in že kmalu pričakujejo podpis nove pogodbe izvajanja EuroRAP procedur za slovenske avtoceste in hitre ceste v obdobju 2020 – 2023.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Zapeljemo se z novim Mitsubishijevim poltovornjakom L200, ki prepelje več kot tono tovora kot za šalo, ob tem pa se tudi ne ustraši snega in slabših voznih razmer. Nekaj dni pa smo lahko švigali naokrog z mali Suzukijevim športnim swiftom, ki pa mokrote in snega na cesti ne mara preveč. Še enkrat opozorimo, da sta sneg in led, ki se nabereta na strehah tovornjakov in prikolic, lahko na cesti velika nevarnost, zato moramo biti pozorni tudi na to. AMZS pa je za delovanje pri projektu EuroRAP prejela prestižno britansko nagrado s področja prometne varnosti.
Na strehi tovornjaka in prikolice se ob sneženju nabere sneg, včasih tudi pomrzne in v določenem trenutku del tega snežnega ali ledenega tovora lahko zdrsne s tovornjaka na cesto
O snegu in ledu na cestah smo že marsikaj rekli. Krivec za to, da se promet ob slabih vremenskih razmerah na avtocesti ustavi, je največkrat kakšen tovornjak, ki po navadi ni ustrezno opremljen za vožnjo v zimskih razmerah. Lahko pa opozorimo še na eno nevarnost, ki jo lahko s seboj vozijo tovornjaki. Namreč, na strehi tovornjaka in prikolice se ob sneženju nabere sneg, včasih tudi pomrzne in obstaja nevarnost, da v določenem trenutku del tega snežnega ali ledenega tovora zdrsne s tovornjaka na cesto – takrat smo v nevarnosti vsi, ki se znajdemo v bližini. DARS je sicer lani v Murski Soboti postavil posebno rampo, ki omogoča voznikom tovornjakov, da očistijo sneg s streh tovornjakov in prikolic, a drugod je tako čiščenje kar zahteven opravek. Zato Andrej Brglez priporoča, da naj bomo vozniki pozorni tudi na morebitne tovrstne snežne ali ledene plazove.
Če rečemo, da je dolžina vozila 530 cm, teža dobri dve toni, nosilnost pa dobro tono, potem že lahko sklepate, da gre za vozilo, ki lahko pelje kar dobršen kos tovora. Lahko, ampak veliko je (vsaj pri nas) tistih, ki ne prevažajo kaj dosti, kajti pick-up je za marsikoga zato, ker je zajeten in mogočen, predvsem nastopaško orodje. Tokrat smo lahko nastopali (ker tudi mi nismo kaj pretirano prevažali) z novim oziroma občutno prenovljenim Mitsubishijem L200. Čeprav je predvsem sprednji del bolj privlačen in opazen, (tudi notranjost je bolj uglajena, sedenje bolj udobno), pa gre še vedno za dokaj robustno vozilo, ki je pripravljeno nastopati kot delovni stroj in ob tem premagati tudi kakšne zahtevnejše terenske zapreke. Na voljo so štirje terenski programi, seveda tudi z zaporo diferenciala in reduktorjem, po novem pa pri spuščanju po klancu navzdol lahko pomaga tudi sistem, ki samodejno regulira hitrost.
Nekoliko tišji in udobnejši L200 (udobja je več, če je avtomobil obtežen) je po novem opremljen z 2,2-litrskim turbodizlom, ki zmore 110 kilovatov moči, kar je nekoliko manj od predhodnika, zato pa je prijaznejši do okolja. Nov je tudi šeststopenjski samodejni menjalnik, ki morda občasno premišljuje malo dlje kot kakšni podobni v osebnih vozilih, po drugi strani pa se zato nekako bolj vklopi v celotno poltovorno zgodbo.
Novi L200 s kopico sodobnih asistenčnih sistemov (bogato opremljen pride čez 30 tisočakov) bo ob vseh prevozniških in terenskih zmožnostih nedvomno primeren tudi za tiste, ki bi radi avtomobil za čisto vsakdanje vožnje, a jim godi, če so bolj opazni.
Presedimo se zdaj v vozilo, ki bi ga L200 skoraj lahko pospravil v svoj keson zadaj. No, malo pretiravamo, a Suzukijev swift je res skoraj meter in pol krajši od Mitsubishijevega poltovornjačka, je pa zato precej bolj poskočen. Vozili smo namreč različico z oznako 1.4 boosterjet sport, ki pove, da gre za zelo živahno vozilo. Motor je turbobencinski s 103 kilovati, kar res ne pomeni kakšnih ekstremnih dosežkov, kar zadeva pospeševanje in hitrost, a je športni swift vseeno izjemno okreten in zabaven. Vzrok je v tem, da vozilo tehta le dobro tono, ob tem je tudi vzmetenje ravno prav čvrsto, da omogoča dinamično šviganje v ovinkih, sicer pa je vozilo še vedno dovolj udobno. Ob tem je mali rumeni japonski razgrajač (v dobrem pomenu besede) tudi presenetljivo prostoren, tudi zadaj, sicer pa ima dobro opremo za varnost in udobje. Gre torej za avtomobil, ki je bolj prijazen in vsestransko uporaben, kot bi morda pričakovali. Če je cena nekaj čez 19 tisočakov vseeno previsoka za simpatičnega in dinamičnega malčka, bi pa moral presoditi vsak sam.
AMZS je pred dnevi v Londonu prejela prestižno britansko nagrado s področja prometne varnosti Prince Michael International Road Safety Award, ki se podeljuje za izjemne dosežke in inovacije na različnih področjih zagotavljanja in izboljšanja varnosti v cestnem prometu. AMZS je nagrado prejela za 12-letno delovanje pri projektu EuroRAP, to je program ocene varnosti cest. Z delovanjem bodo nadaljevali tudi v prihodnje in že kmalu pričakujejo podpis nove pogodbe izvajanja EuroRAP procedur za slovenske avtoceste in hitre ceste v obdobju 2020 – 2023.
V minutah za mobilnost še enkrat spomnimo, da je Slovenija geografsko zelo razgibana, da so poti, po katerih hodijo otroci v šolo, zelo zelo različne in da se Slovenija uvršča med države, v katerih je varnost otrok na zelo visokem nivoju.
Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.
Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.
V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.
Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.
Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.
Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.
Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.
Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?
Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.
Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.
Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.
Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.
V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.
Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.
Neveljaven email naslov