Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Črni ogljik je resen onesnaževalec

03.10.2020

Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.

Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov

Onesnaženost ozračja – vemo, da ima promet pri tem veliko vlogo, in seveda, da tudi avtomobili prispevajo konkreten delež, najbolj so učinkoviti, če se tako izrazimo, v mestih. Izpust je koktail različnih plinov in težko je pravzaprav izmeriti vse te škodljivce. Eden takšnih, zelo pomembnih na lestvici škodljivih izpustov je črni ogljik. Vodja razvoja in raziskav v podjetju Aerosol Martin Rigler je najprej razložil, da je črni ogljik zelo visoko na lestvici škodljivih izpustov, njegovo vsebnost pa na tehničnih pregledih težko zaznavajo. Z manjšim posegom in računalniško prilagoditvijo se da v avtomobilu tovrstne izpuste zelo dobro zakriti. Andrej Brglez trdi, da če bi se tisti, ki sedijo recimo v lokalih na vrtovih in terasah neposredno ob prometnicah, zavedali, kaj jim pripeljejo izpušne cevi mimo vozečih avtomobilov, potem bi bili sedeži precej manj zasedeni. Dejstvo je, da se črni ogljik lahko izmeri pri mimo vozečih, z dodelavo sistema bi lahko razkrili podatke za vsakega posebej, a to bi terjalo tudi zakonsko podlago. Mnogim to ne bi bilo všeč.

Zdaj pa gre – kar zadeva elektrifikacijo, kot kaže, zares. Zadnjič smo se vozili s  fordovo pumo, ki je imela vgrajeno blago hibridno tehnologijo, podobno tudi Hondin novi jazz, o katerem kaj več prav kmalu. Za kratko nas je obiskala tudi Fordova nova kuga, ki v hibridni različici zmore kar 165 kilovatov. Vozili smo električnega Hyundaia ioniqa, zdaj se prevažamo z električnim športnim terencem MG, kmalu bomo preskusili Nissanov sedem sedežni kombi e NV200, v Slovenijo so v teh dneh pripeljali novo električno Mazdo MX-30, ,prihaja VW ID3, začeli so s predprodajo novega električnega kompaktnega SUV-ja ID4,– elektrike torej že zdaj in tudi v bližnji prihodnosti toliko, da nas bo kar treslo. Danes o prihodu nove Mazde…

"Moja mama je strela, moj foter je grom, če hočeš bit moja, prklop se na štrom!" Preroške besede Petra Lovšina iz zrelega obdobja njegovega ustvarjanja, so te dni upoštevali tudi pri Japonski Mazdi. To niti ne bi bila novica, če Mazda ne bi veljala za proizvajalca, ki je do novotarij tradicionalno skeptičen. Niso, recimo, skočili v zmanjševanje motornih prostornin, preskočili so turbinske polnilce zadnje dobe in še kaj. A pred elektriko so popustili. To pa še ni vse! V naslednjih nekaj letih lahko pričakujemo v Mazdinih avtomobilih skoraj vse mogoče pogone in vse mogoče energente, ki so znani avtomobilskemu vesolju.

Začetek elektrifikacije je kar precej nastopaški. Za elektriko so priredili svežo Mazdo CX-30 in ji nadeli ime MX-30. Zakaj in čemu tako, niti ni pomembno, bolj izstopajoče je dejstvo,  da ne gre za klasičen postopek, ko znanemu avtomobilu le zamenjajo agregat na notranje izgorevanje z elektromotorjem, velik del prtljažnega prostora pa zasede baterija. Pri Mazdi so CX-30 skoraj povsem razdrli, predvsem pa so odstranili zadnji par vrat… Tako je dobil avtomobil, ne revolucionarno, res pa da redko in nenavadno kombinacijo dvokrilnih vrat, ki jih imenujejo "freestyle!".

Avtomobil je brez vsake trohice dvoma premiumski izdelek, tako po zunanjosti, kot tudi notranjosti, kjer kraljujejo kvalitetni materiali in seveda tudi bogat nabor sodobnih tehnologij, predvsem tistih, ki zagotavljajo povezljivost avtomobila z vsemi mogočimi pripravicami. Ob tem pa je digitalizirana tudi vožnja sama, s tem da vsaj tu Mazda ostaja zvesta sami sebi, ko trdijo da nimajo nobenega namena vozniku vzeti volana iz rok.

Malo bolj klasični so pri Mazdi glede elektrifikacije same. Baterija je dokaj skromna saj njeni 104 kilovati zadostujejo za 200 kilometrov avtonomije, kar  MX-30 spreminja v ekskluzivno vozilo za mestno in primestno vožnjo. Mogoče je seveda tudi potovati, a zato je nujna gosta, kvalitetna in za uporabo enostavna mreža električnih polnilnic, ki pa je v Sloveniji še nimamo.

Predstavila se je tudi osvežena Oplova insignia. Nekaj sprememb lahko zazna že pozornejše oko, sicer pa so bistvene izboljšave očem skrite. Novi so motorji – turbodizelska 1.5 litrski 91 kilovatni trivaljni in dvolitrski 128 kilovatni štirivaljni ter dvolitrski bencinski 169 kilovatni v različici GSi, ki prinaša poleg nekaterih prilagoditev za bolj športno vožnjo tudi devet stopenjski samodejni menjalnik in štirikolesni pogon. Kasneje bo v ponudbi še nekoliko šibkejši bencinski agregat. Med bogato varnostno opremo velja posebej omeniti napredne matrične LED žaromete, ki so zdaj opremljeni s kar 84 svetilnimi enotami. Cene petvratne limuzine se začno pri dobrih 28 tisočakih karavanska je za dobrega tisočaka dražja.

In čisto na koncu še kratko slovo od starega in veselje ob prihodu čisto novega.

Pred časom je znamka Dacia praznovala 15 let in v teh letih so Romuni s pomočjo in pod budnim očesom Francozov naredili velike korake naprej. Model sandero je ob slovesu druge generacije ponudil model stepway z bogatejšo opremo proud, ki prinese nekaj dodatkov predvsem za atraktivnejši videz, recimo strešna nosilca, pa večja platišča in še nekaj malenkosti. Avtomobil je – vemo, nekoliko bolj oddaljen od tal, v tej izvedbi je opremljen z zmogljivejšim 70 kilovatnim 1,5 litrskim dizlom in 5 stopenjskim ročnim menjalnikom, ki omogoča porabo tam malo čez 5 litrov. Ena od odlik tega avtomobila je vedno bila tudi relativno velika prostornost, mnogi pa so mu zamerili obilico trde plastike v notranjosti, čeprav pa bi o sami kvaliteti izdelave težko imeli kakšne resne pripombe. Skratka, sandero je model, ki je namenjen manj zahtevnim kupcem in se dobro prodaja, ker za nizko ceno ponuja zelo soliden prevoz. Tudi cena 15 tisočakov za – recimo jubilejni model z bogato opremo, se nam ne zdi boleča.

No, zdaj pa je prišla novica, da je Dacia že predstavila nov model oziroma modela: sandero in sandero stepway, ki bosta – ne dvomimo, odpravila marsikatero pomanjkljivost, ki smo jo morda opazili pri predhodnikih. Sandero se je zdaj prelevil – tako poročajo, v sodoben avtomobil atraktivnega videza in z nekaterimi značilnostmi, po katerih bo prepoznaven, recimo obe svetili – tako spredaj kot zadaj – povezuje vodoravna črta, ki se razteza v niza svetilnih diod. Tudi oprema notranjščine (tudi z novimi materiali) prinaša velik korak naprej, vgradili so tudi nova pomagala za vožnjo, serijsko sta recimo vgrajena sistem za pomoč pri zaviranju v sili in seveda obvezni sistem eCall za klic v sili. V ponudbi bodo samo bencinski motorji, ki so zdaj bolj učinkoviti, z manj izpusti, prvič je na voljo tudi samodejni menjalnik CVT. Pri znamki obljubljajo, da bo sandero tudi v napredni tretji generaciji ostal zvest načelu, da za solidno ceno ponudi veliko uporabno vrednost.


Avtomobilsko prometne minute

868 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Črni ogljik je resen onesnaževalec

03.10.2020

Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.

Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov

Onesnaženost ozračja – vemo, da ima promet pri tem veliko vlogo, in seveda, da tudi avtomobili prispevajo konkreten delež, najbolj so učinkoviti, če se tako izrazimo, v mestih. Izpust je koktail različnih plinov in težko je pravzaprav izmeriti vse te škodljivce. Eden takšnih, zelo pomembnih na lestvici škodljivih izpustov je črni ogljik. Vodja razvoja in raziskav v podjetju Aerosol Martin Rigler je najprej razložil, da je črni ogljik zelo visoko na lestvici škodljivih izpustov, njegovo vsebnost pa na tehničnih pregledih težko zaznavajo. Z manjšim posegom in računalniško prilagoditvijo se da v avtomobilu tovrstne izpuste zelo dobro zakriti. Andrej Brglez trdi, da če bi se tisti, ki sedijo recimo v lokalih na vrtovih in terasah neposredno ob prometnicah, zavedali, kaj jim pripeljejo izpušne cevi mimo vozečih avtomobilov, potem bi bili sedeži precej manj zasedeni. Dejstvo je, da se črni ogljik lahko izmeri pri mimo vozečih, z dodelavo sistema bi lahko razkrili podatke za vsakega posebej, a to bi terjalo tudi zakonsko podlago. Mnogim to ne bi bilo všeč.

Zdaj pa gre – kar zadeva elektrifikacijo, kot kaže, zares. Zadnjič smo se vozili s  fordovo pumo, ki je imela vgrajeno blago hibridno tehnologijo, podobno tudi Hondin novi jazz, o katerem kaj več prav kmalu. Za kratko nas je obiskala tudi Fordova nova kuga, ki v hibridni različici zmore kar 165 kilovatov. Vozili smo električnega Hyundaia ioniqa, zdaj se prevažamo z električnim športnim terencem MG, kmalu bomo preskusili Nissanov sedem sedežni kombi e NV200, v Slovenijo so v teh dneh pripeljali novo električno Mazdo MX-30, ,prihaja VW ID3, začeli so s predprodajo novega električnega kompaktnega SUV-ja ID4,– elektrike torej že zdaj in tudi v bližnji prihodnosti toliko, da nas bo kar treslo. Danes o prihodu nove Mazde…

"Moja mama je strela, moj foter je grom, če hočeš bit moja, prklop se na štrom!" Preroške besede Petra Lovšina iz zrelega obdobja njegovega ustvarjanja, so te dni upoštevali tudi pri Japonski Mazdi. To niti ne bi bila novica, če Mazda ne bi veljala za proizvajalca, ki je do novotarij tradicionalno skeptičen. Niso, recimo, skočili v zmanjševanje motornih prostornin, preskočili so turbinske polnilce zadnje dobe in še kaj. A pred elektriko so popustili. To pa še ni vse! V naslednjih nekaj letih lahko pričakujemo v Mazdinih avtomobilih skoraj vse mogoče pogone in vse mogoče energente, ki so znani avtomobilskemu vesolju.

Začetek elektrifikacije je kar precej nastopaški. Za elektriko so priredili svežo Mazdo CX-30 in ji nadeli ime MX-30. Zakaj in čemu tako, niti ni pomembno, bolj izstopajoče je dejstvo,  da ne gre za klasičen postopek, ko znanemu avtomobilu le zamenjajo agregat na notranje izgorevanje z elektromotorjem, velik del prtljažnega prostora pa zasede baterija. Pri Mazdi so CX-30 skoraj povsem razdrli, predvsem pa so odstranili zadnji par vrat… Tako je dobil avtomobil, ne revolucionarno, res pa da redko in nenavadno kombinacijo dvokrilnih vrat, ki jih imenujejo "freestyle!".

Avtomobil je brez vsake trohice dvoma premiumski izdelek, tako po zunanjosti, kot tudi notranjosti, kjer kraljujejo kvalitetni materiali in seveda tudi bogat nabor sodobnih tehnologij, predvsem tistih, ki zagotavljajo povezljivost avtomobila z vsemi mogočimi pripravicami. Ob tem pa je digitalizirana tudi vožnja sama, s tem da vsaj tu Mazda ostaja zvesta sami sebi, ko trdijo da nimajo nobenega namena vozniku vzeti volana iz rok.

Malo bolj klasični so pri Mazdi glede elektrifikacije same. Baterija je dokaj skromna saj njeni 104 kilovati zadostujejo za 200 kilometrov avtonomije, kar  MX-30 spreminja v ekskluzivno vozilo za mestno in primestno vožnjo. Mogoče je seveda tudi potovati, a zato je nujna gosta, kvalitetna in za uporabo enostavna mreža električnih polnilnic, ki pa je v Sloveniji še nimamo.

Predstavila se je tudi osvežena Oplova insignia. Nekaj sprememb lahko zazna že pozornejše oko, sicer pa so bistvene izboljšave očem skrite. Novi so motorji – turbodizelska 1.5 litrski 91 kilovatni trivaljni in dvolitrski 128 kilovatni štirivaljni ter dvolitrski bencinski 169 kilovatni v različici GSi, ki prinaša poleg nekaterih prilagoditev za bolj športno vožnjo tudi devet stopenjski samodejni menjalnik in štirikolesni pogon. Kasneje bo v ponudbi še nekoliko šibkejši bencinski agregat. Med bogato varnostno opremo velja posebej omeniti napredne matrične LED žaromete, ki so zdaj opremljeni s kar 84 svetilnimi enotami. Cene petvratne limuzine se začno pri dobrih 28 tisočakih karavanska je za dobrega tisočaka dražja.

In čisto na koncu še kratko slovo od starega in veselje ob prihodu čisto novega.

Pred časom je znamka Dacia praznovala 15 let in v teh letih so Romuni s pomočjo in pod budnim očesom Francozov naredili velike korake naprej. Model sandero je ob slovesu druge generacije ponudil model stepway z bogatejšo opremo proud, ki prinese nekaj dodatkov predvsem za atraktivnejši videz, recimo strešna nosilca, pa večja platišča in še nekaj malenkosti. Avtomobil je – vemo, nekoliko bolj oddaljen od tal, v tej izvedbi je opremljen z zmogljivejšim 70 kilovatnim 1,5 litrskim dizlom in 5 stopenjskim ročnim menjalnikom, ki omogoča porabo tam malo čez 5 litrov. Ena od odlik tega avtomobila je vedno bila tudi relativno velika prostornost, mnogi pa so mu zamerili obilico trde plastike v notranjosti, čeprav pa bi o sami kvaliteti izdelave težko imeli kakšne resne pripombe. Skratka, sandero je model, ki je namenjen manj zahtevnim kupcem in se dobro prodaja, ker za nizko ceno ponuja zelo soliden prevoz. Tudi cena 15 tisočakov za – recimo jubilejni model z bogato opremo, se nam ne zdi boleča.

No, zdaj pa je prišla novica, da je Dacia že predstavila nov model oziroma modela: sandero in sandero stepway, ki bosta – ne dvomimo, odpravila marsikatero pomanjkljivost, ki smo jo morda opazili pri predhodnikih. Sandero se je zdaj prelevil – tako poročajo, v sodoben avtomobil atraktivnega videza in z nekaterimi značilnostmi, po katerih bo prepoznaven, recimo obe svetili – tako spredaj kot zadaj – povezuje vodoravna črta, ki se razteza v niza svetilnih diod. Tudi oprema notranjščine (tudi z novimi materiali) prinaša velik korak naprej, vgradili so tudi nova pomagala za vožnjo, serijsko sta recimo vgrajena sistem za pomoč pri zaviranju v sili in seveda obvezni sistem eCall za klic v sili. V ponudbi bodo samo bencinski motorji, ki so zdaj bolj učinkoviti, z manj izpusti, prvič je na voljo tudi samodejni menjalnik CVT. Pri znamki obljubljajo, da bo sandero tudi v napredni tretji generaciji ostal zvest načelu, da za solidno ceno ponudi veliko uporabno vrednost.


02.09.2023

Dodatna previdnost na cestah z začetkom šolskega leta

V minutah za mobilnost še enkrat spomnimo, da je Slovenija geografsko zelo razgibana, da so poti, po katerih hodijo otroci v šolo, zelo zelo različne in da se Slovenija uvršča med države, v katerih je varnost otrok na zelo visokem nivoju.


11.08.2023

Na Dunaju želijo samo 250 avtomobilov na 1000 prebivalcev

Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.


12.08.2023

Tovorna kolesa, hit sodobne mobilnosti

Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.


18.07.2023

Kako bodo na Irskem ozelenili javni promet?

Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?


23.06.2023

Avtomobil - zmagovalec počitniških potovanj

Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.


10.06.2023

Pomladanska utrujenost za volanom

Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.


01.06.2023

Test otroških koles: Višja cena ne pomeni vedno tudi večje kakovosti

O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.


20.05.2023

Mobilnost v mestih

V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.


13.05.2023

Najboljša mlada voznica in najboljši mladi voznik Slovenije

V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.


06.05.2023

Servis in tehnični pregledi električnih vozil

Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.


29.04.2023

Delodajalci in delojemalci v avtomobilski industriji

Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.


22.04.2023

Motoristi v prometu

Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.


15.04.2023

Pomembnost slovenskega znanja o baterijah

Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.


08.04.2023

Helsinki: Javni promet kot start-up

Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?


25.03.2023

Beograjski sejem avtomobilov

Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.


17.03.2023

Električna mobilnost je dejstvo

Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.


11.03.2023

Test pnevmatik

Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.


04.03.2023

Elektrifikacija letal

Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.


25.02.2023

Še nikoli ni bilo prodanih tako malo novih avtomobilov

V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.


18.02.2023

Hitrosti na nemških avtocestah

Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.


Stran 3 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov