Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prejšnja leta smo v tem terminu in ob tej priložnosti poskušali v nekaj stavkih povzeti dvanajst mesecev v avtomobilski industriji, v mobilnosti, tehnologiji in kar je podobnih izrazov, ki brenčijo okoli druge najbolj priljubljene teme moškega dela civilizacije. Prva najbolj priljubljena tema moškega dela civilizacije je na srečo še vedno ženski del civilizacije, recimo. Leto 2020 je naša običajna vprašanja dramatično spremenilo. O napredku tehnike, tehnologije in navad se letos nima smisla vpraševati … Čeprav, da ne bo razumljeno narobe, sta tako razvoj kot snovanje znotraj avtomobilskega dela mobilnosti tekla bolj ko ne nemoteno naprej. A uporabniki smo se med dolgimi zaporami, omejitvami in vračanji k osnovam bivanja vprašali skoraj usodno vprašanje: »Ali avtomobile sploh še potrebujemo?«
Poglejmo, kakšno avtomobilsko leto je za nami, in si zaželimo srečno avtomobilsko 2021
Prejšnja leta smo v tem terminu in ob tej priložnosti poskušali v nekaj stavkih povzeti dvanajst mesecev v avtomobilski industriji, v mobilnosti, tehnologiji in kar je podobnih izrazov, ki brenčijo okoli druge najbolj priljubljene teme moškega dela civilizacije. Prva najbolj priljubljena tema moškega dela civilizacije je na srečo še vedno ženski del civilizacije, recimo.
Leto 2020 je naša običajna vprašanja dramatično spremenilo. O napredku tehnike, tehnologije in navad se letos nima smisla vpraševati … Čeprav, da ne bo razumljeno narobe, sta tako razvoj kot snovanje znotraj avtomobilskega dela mobilnosti tekla bolj ko ne nemoteno naprej.
A uporabniki smo se med dolgimi zaporami, omejitvami in vračanji k osnovam bivanja vprašali skoraj usodno vprašanje: »Ali avtomobile sploh še potrebujemo?«
Vprašanje, ki bi ga še pred letom ali dvema označili za hipijske blodnje ali mokre sanje zelenih teroristov, je letos nepričakovano postalo relevantno. Vsi ti naši plemeniti stroji, vsi naši krediti, želje in hotenja, ves naš ponos in dobršen del statusa s samozavestjo vred so čepeli v garažah, na dvoriščih in pod nadstreški. V dolgih tednih nedejavnosti so se avtomobili razgalili do bistva, ki je seveda posrečen preplet kovine, plastike, elektronike in stekla. Nič več in nič manj. Avto, ki ne vozi, se odreče tudi vsem svojim drugim vplivom, ki segajo tako na področje sociologije kot tudi psihologije. Promet, ki ne teče, postane brezpredmetna študija v predalu ministrstva. Avtomobilska industrija, ki zakašlja, pretrese celotno zahodno ekonomijo. Takšno avtomobilistično leto je za nami …
Naučili pa smo se še nečesa; avtomobil, ki vozi, je največja bližnjica do nečesa, kar imenujemo osebna svoboda. Prvi vzgib večine polnoletnega prebivalstva, ko so se dvignile občinske ali celo regionalne meje, je bil – peljati se. Vseeno kam, le da začuti gibanje in opazuje izginjanje ceste. S tem ko smo avtomobil oropali nepotrebne marketinške navlake, smo mu naredili pravzaprav uslugo. Zopet je postal to, kar je pomenil generacijam iz sredine dvajsetega stoletja. Takrat večini ni bila pomembna znamka, financiranje, popusti, servisi in oglasi, temveč so se po večini ljudje navduševali nad avtomobilom v izvornem pomenu besede. Samo vozeča svoboda …
Pa še nečesa smo se naučili v avtomobilskem letu 2020; slovensko gospodarstvo bi bilo težko ranjeno, če bi se velike avtomobilske tovarne ustavile … Zato smo tudi na našem programu vztrajali z obveščanjem o dogajanju v branži in z novimi dognanji pri načrtovanju mobilnosti. Preprosto si nihče izmed deležnikov v avtomobilskem krogu ni smel privoščiti, da bi se kolesa ustavila.
Naučili smo se tudi, kakšno olajšanje so prazne ceste in kako je tovorni promet, ki drži mobilno Slovenijo skoraj v šahu, škodljiv za okolje in nevaren za preostale udeležence v prometu. Srečni meseci med prvo zaporo države, ko na cestah ni bilo tovornih vozil, so narisali podobo naših prometnic, ki si jo želimo videti in uporabljati tudi v prihodnje. Med jesensko-zimsko zaporo, ko gospodarstva nismo ustavljali, je podoba – žal – ravno nasprotna; zdi se nekoliko cinično, da smo vse napore ob izgradnji in vzdrževanju avtocestnega križa državljani Slovenije storili izključno v dobrobit vzhodnoevropskih kamionarjev.
In za konec; večkrat v zgodovini avtomobilizma smo mediji za različne intervencije v prometni sektor uporabljali izraz »injekcija!« Največkrat so bile te finančne, ko se je katera izmed tovarn spotaknila ob svojo lastno, praviloma zgrešeno vizijo …
A nikoli si nismo mislili, da bo tako mogočna panoga, kot je avtomobilska industrija, odvisna od injekcije s cepivom …
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Prejšnja leta smo v tem terminu in ob tej priložnosti poskušali v nekaj stavkih povzeti dvanajst mesecev v avtomobilski industriji, v mobilnosti, tehnologiji in kar je podobnih izrazov, ki brenčijo okoli druge najbolj priljubljene teme moškega dela civilizacije. Prva najbolj priljubljena tema moškega dela civilizacije je na srečo še vedno ženski del civilizacije, recimo. Leto 2020 je naša običajna vprašanja dramatično spremenilo. O napredku tehnike, tehnologije in navad se letos nima smisla vpraševati … Čeprav, da ne bo razumljeno narobe, sta tako razvoj kot snovanje znotraj avtomobilskega dela mobilnosti tekla bolj ko ne nemoteno naprej. A uporabniki smo se med dolgimi zaporami, omejitvami in vračanji k osnovam bivanja vprašali skoraj usodno vprašanje: »Ali avtomobile sploh še potrebujemo?«
Poglejmo, kakšno avtomobilsko leto je za nami, in si zaželimo srečno avtomobilsko 2021
Prejšnja leta smo v tem terminu in ob tej priložnosti poskušali v nekaj stavkih povzeti dvanajst mesecev v avtomobilski industriji, v mobilnosti, tehnologiji in kar je podobnih izrazov, ki brenčijo okoli druge najbolj priljubljene teme moškega dela civilizacije. Prva najbolj priljubljena tema moškega dela civilizacije je na srečo še vedno ženski del civilizacije, recimo.
Leto 2020 je naša običajna vprašanja dramatično spremenilo. O napredku tehnike, tehnologije in navad se letos nima smisla vpraševati … Čeprav, da ne bo razumljeno narobe, sta tako razvoj kot snovanje znotraj avtomobilskega dela mobilnosti tekla bolj ko ne nemoteno naprej.
A uporabniki smo se med dolgimi zaporami, omejitvami in vračanji k osnovam bivanja vprašali skoraj usodno vprašanje: »Ali avtomobile sploh še potrebujemo?«
Vprašanje, ki bi ga še pred letom ali dvema označili za hipijske blodnje ali mokre sanje zelenih teroristov, je letos nepričakovano postalo relevantno. Vsi ti naši plemeniti stroji, vsi naši krediti, želje in hotenja, ves naš ponos in dobršen del statusa s samozavestjo vred so čepeli v garažah, na dvoriščih in pod nadstreški. V dolgih tednih nedejavnosti so se avtomobili razgalili do bistva, ki je seveda posrečen preplet kovine, plastike, elektronike in stekla. Nič več in nič manj. Avto, ki ne vozi, se odreče tudi vsem svojim drugim vplivom, ki segajo tako na področje sociologije kot tudi psihologije. Promet, ki ne teče, postane brezpredmetna študija v predalu ministrstva. Avtomobilska industrija, ki zakašlja, pretrese celotno zahodno ekonomijo. Takšno avtomobilistično leto je za nami …
Naučili pa smo se še nečesa; avtomobil, ki vozi, je največja bližnjica do nečesa, kar imenujemo osebna svoboda. Prvi vzgib večine polnoletnega prebivalstva, ko so se dvignile občinske ali celo regionalne meje, je bil – peljati se. Vseeno kam, le da začuti gibanje in opazuje izginjanje ceste. S tem ko smo avtomobil oropali nepotrebne marketinške navlake, smo mu naredili pravzaprav uslugo. Zopet je postal to, kar je pomenil generacijam iz sredine dvajsetega stoletja. Takrat večini ni bila pomembna znamka, financiranje, popusti, servisi in oglasi, temveč so se po večini ljudje navduševali nad avtomobilom v izvornem pomenu besede. Samo vozeča svoboda …
Pa še nečesa smo se naučili v avtomobilskem letu 2020; slovensko gospodarstvo bi bilo težko ranjeno, če bi se velike avtomobilske tovarne ustavile … Zato smo tudi na našem programu vztrajali z obveščanjem o dogajanju v branži in z novimi dognanji pri načrtovanju mobilnosti. Preprosto si nihče izmed deležnikov v avtomobilskem krogu ni smel privoščiti, da bi se kolesa ustavila.
Naučili smo se tudi, kakšno olajšanje so prazne ceste in kako je tovorni promet, ki drži mobilno Slovenijo skoraj v šahu, škodljiv za okolje in nevaren za preostale udeležence v prometu. Srečni meseci med prvo zaporo države, ko na cestah ni bilo tovornih vozil, so narisali podobo naših prometnic, ki si jo želimo videti in uporabljati tudi v prihodnje. Med jesensko-zimsko zaporo, ko gospodarstva nismo ustavljali, je podoba – žal – ravno nasprotna; zdi se nekoliko cinično, da smo vse napore ob izgradnji in vzdrževanju avtocestnega križa državljani Slovenije storili izključno v dobrobit vzhodnoevropskih kamionarjev.
In za konec; večkrat v zgodovini avtomobilizma smo mediji za različne intervencije v prometni sektor uporabljali izraz »injekcija!« Največkrat so bile te finančne, ko se je katera izmed tovarn spotaknila ob svojo lastno, praviloma zgrešeno vizijo …
A nikoli si nismo mislili, da bo tako mogočna panoga, kot je avtomobilska industrija, odvisna od injekcije s cepivom …
Tokrat o Oplovi Astri, Jeepu Renegade in novostih pri Citroenu. Skozi avtomobilsko-prometne minute vas pelje Janez Martinčič.
Preizkusili smo novega v vrsti modelov alfe giuliette, bili smo na predstavitvi jeepa cherookeeja, ki je postavljen na isto osnovo kot giulietta. Povemo tudi, kaj so ugotovile potrošniške organizacije na testiranju nekaterih zimskih in celoletnih pnevmatik.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Kako voziti, da bomo čim bolj prijazni v ekološkem smislu, še posebej na jesen in pred zimo.
V Sloveniji je registriranih več kot milijon osebnih vozil, a med njimi je le 120 električnih. Drugače je na Norveškem, kjer zgolj na mesečni ravni registrirajo približno 2.000 vozil.
Citroen Cactus kot novi spaček? Takšni so namigi, ampak se ne strinjamo.
Vsak ljubitelj moto športa prepozna vžig dirkalnega avtomobila. Gre za enkratno izkušnjo in predvsem enkraten zvok. Ta zvok so lahko slišali tudi v centru Maribora, ko se je predstavilo domače moštvo Formule. Ne gre za Formulo 1, ki te dni, mimogrede, doživlja enega težjih tednov v svoji bogati zgodovini, temveč za moštvo "Formule Student", ki ga že kar nekaj let negujejo na Fakulteti za strojništvo univerze v Mariboru.
Janez Martinčič v amtomobilsko-prometnih minutah postreže z nekaj zanimivimi informacijami iz sveta avtomobilizma. Slišali boste med drugim tudi, kako popularen je Fiat Ducato, kakšne novosti predstavljajo pri BMWju in kako je na ceste odpeljala že petmilijonta Seat Ibiza.
Vse skupaj nas že malo trese pariška vročica, zato nekaj o avtomobilskih novostih, ki bodo kmalu v rekordnem številu dosegle naše obale.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
V Evropi naj bi letos prodali 58.400 električnih vozil, največ na Norveškem, v Franciji in Nemčiji.
Preizkusili smo Citroen Cactus in prenovljeno Ford Fiesto.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Preizkusili smo karavanske različice seatovega leona, zapeljali smo se tudi s križancem cupro.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Tokrat smo govorili tudi o bencinskem motorju z majhno prostornino, ki se kljub dobrim zmogljivostim, hvali tudi z nizko porabo goriva. Zraven smo zapeljali še enega s pogonom na utekočinjen naftni plin - tudi teh je vedno več. Torej, okolju smo zelo prijazni.
Neveljaven email naslov