Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.
Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.
Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji. Avtomobili spet dobivajo ali pa recimo ohranjajo pomembno vlogo pri naši mobilnosti. Vse to pa pelje – kot potrjuje tudi Andrej Brglez, v večjo gnečo in zastoje na cestah in mejnih prehodih. Temu se ne bo dalo izogniti, zato je pomembno, da tudi že potovanje vzamemo za del dopusta in se poskušamo sprostiti.
Ena poglavitnih post-pandemijskih tem so seveda podražitve. Vse se draži, tako tudi avtomobili. Če jih je sploh mogoče nabaviti, ker na trgu ni nekaterih bistvenih elementov za sestavo vozil. So pa izjeme in ena takih prihaja iz FIATA. Tipo je prenovljen. Ta uporaben avto za razumno ceno, ki je med nami zdaj že kar nekaj poletij, so snovalci v Italiji in delavci v Turčiji vzeli pod nož. Sprememb je kar nekaj, ampak nam je nasmešek na obraz pripeljala različica z imenom cross. Seveda nekaj dvignjen avtomobil z zelo spodobno opremo, ki pa se ne vklaplja vedno v, recimo ji klasično zasnovo avtomobila. Hočemo povedati, da so vsi najsodobnejši asistenčni sladkorčki bolj kot privesek, kot pa da so resnično integrirani v avtomobil. Ampak to je težava, s katero se spopadajo tudi nekateri dražji avtomobili, kot je tipo.
Drugače pa klasika do koder seže pogled. Dovolj prostora in sodoben litrski trivaljnik s 74 kilovati, zelo klasično, da ne rečemo zastarelo, pa deluje pet stopenjski menjalnik, ki pa ima na srečo dovolj zvita prestavna razmerja, tako da tipo zmore tudi daljša avtocestna potovanja. Kot dober, star znanec, ki ga dolgo, predolgo nismo srečali, deluje ta tipo in če mu bodo vetrovi naklonjeni oziroma nam, morda v prihodnosti preizkusimo še kakšno od karoserijskih izpeljank tipa.
Tudi Citroenu (kot še mnogim drugim) ni tuje eksperimentiranje z oblikami nekaterih svojih modelov. Tokrat mislimo na C4, ki je imel v svoji zgodovini vsaj eno generacijo, ki na izgled ni bila pretirano privlačna ali pa recimo morda nekoliko preveč drzna. Za zadnjo generacijo tega modela pa lahko z gotovostjo trdimo, da je spet oblikovno unikatna, a nedvomno atraktivna. Avto je nekakšna mešanica klasične limuzine in – predvsem zaradi nekoliko večje oddaljenosti od tal tudi tendovskega križanca, poleg tega pa se zadaj vse skupaj konča nekako kupejevsko; kombinacija je posrečena.
Avtomobil je v notranjosti prostoren in udoben, tudi za zadaj sedeče – kljub kupejevskemu izgledu zadaj. Tudi C4 sledi digitalnim trendom, pričakovano in jasno, posebej pa pozdravljamo nekaj fizičnih stikal za nekatere funkcije.
Lahko rečemo, da je bila pogonska različica pričakovana in primerna; 1,2 litrski trivaljnik s 96 kilovati moči povsem suvereno opravlja svojo nalogo, tudi šeststopenjski ročni menjalnik je dovolj uglajen, čeprav smo razmišljali, da bi bil nedvomno zanimiv tudi osemstopenjski samodejni menjalnik EAT, za katerega vemo, da naredi vožnjo še bolj udobno.
Skratka, pri Citroenu so skonstruirali klasični C4, ki je spet nekoliko drugačen in poseben, a všečen in nedvomno prijeten avtomobil, primeren za družinsko mobilnost. Opremljen z vsemi najpomembnejšimi asistenčnimi sistemi se zdi tudi racionalen nakup za sprejemljivo ceno – po ceniku nekaj čez 22 tisočakov, sicer pa s popustom in financiranjem le dobrih 20 tisočakov.
V tem tednu smo od blizu spoznali in se tudi zapeljali nekaj kilometrov z novo Audijevo električno športno limuzino. E-tron GT je Luksuzni petsedežnik, ki ima kar nekaj posebnosti. Visokonapetostna baterija po zagotovilih Audija omogoča vsaj 450 kilometrov dosega, pri izvedbi RS pa nekaj kilometrov manj. Pri GT-ju skupna moč znaša 350 kilovatov, pri zmogljivejšem RS-u pa kar 440, kar pri slednjem omogoča pospešek do 100 km/h v 3,3 sekunde. Po en motor na vsaki osi omogoča štirikolesni pogon quattro, posebnost pa je, da se moč na kolesa prenaša s pomočjo dvo-stopenjskega menjalnika. Posebnosti je še nekaj – recimo – ko sedemo na vozniški sedež, to zazna senzor, kar omogoči, da se električni motor sam zažene ne da bi pritisnili na gumb. Ročico prestavimo v D in speljemo. Avtomobil pri nizki hitrosti samodejno oddaja zvok, potem pa utihne in pelje neslišno, a pri Audiju so poskrbeli tudi za tiste, ki imajo radi športni zvok – lahko si ga privoščijo preko ozvočenja. E-tron GT stane dobrih sto tisočakov, GT dobrih 140. Letos bodo v Sloveniji prodali vsaj 20 športnih limuzin e-tron GT.
Še eno novost smo zabeležili v teh dneh. Prihaja iz korejskega Hyundaija, poimenovali pa so ga po francoskem turističnem mestu Bayon. Gre za manjšega mestnega križanca, ki je nekoliko manjši od kone, izhaja pa iz modela i20, od katerega je 14 cm daljši. Najcenejšega poganja 1,2 litrski turbobencinski trivaljnik z 62 kilovati moči, ki je v kombinaciji s petstopenjskim ročnim menjalnikom. Druga možnost je litrski 74 kilovatni turbomotor, lahko z blagim hibridnim pogonom, močnejši ponuja 88 kilovatov, menjalnik je šeststopenjski ročni ali sedemstopenjski samodejni. Cene se začnejo pri 15 tisočakih in pol. Letos želijo prodati 300 bayonov.
V torek se ima zgoditi še zadnje dejanje letošnje akcije Najboljši za volanom 2021, ki jo že peto leto zapored organizira AMZS. Pred dnevi je 100 udeležencev opravilo s polfinalnim izborom, zdaj, v torek, 22. junija, pa se bo deset mladih voznic in deset voznikov pomerilo v finalu za naziv najboljše in najboljšega. Zmagovalca prejmeta za eno leto v uporabo vsak svojega forda focus, v začetku oktobra pa se bosta na Poljskem udeležila tudi srečanja in finalnega tekmovanja, kjer bodo zmagovalci še iz nekaterih drugih evropskih avtomobilskih klubov.
869 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.
Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.
Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji. Avtomobili spet dobivajo ali pa recimo ohranjajo pomembno vlogo pri naši mobilnosti. Vse to pa pelje – kot potrjuje tudi Andrej Brglez, v večjo gnečo in zastoje na cestah in mejnih prehodih. Temu se ne bo dalo izogniti, zato je pomembno, da tudi že potovanje vzamemo za del dopusta in se poskušamo sprostiti.
Ena poglavitnih post-pandemijskih tem so seveda podražitve. Vse se draži, tako tudi avtomobili. Če jih je sploh mogoče nabaviti, ker na trgu ni nekaterih bistvenih elementov za sestavo vozil. So pa izjeme in ena takih prihaja iz FIATA. Tipo je prenovljen. Ta uporaben avto za razumno ceno, ki je med nami zdaj že kar nekaj poletij, so snovalci v Italiji in delavci v Turčiji vzeli pod nož. Sprememb je kar nekaj, ampak nam je nasmešek na obraz pripeljala različica z imenom cross. Seveda nekaj dvignjen avtomobil z zelo spodobno opremo, ki pa se ne vklaplja vedno v, recimo ji klasično zasnovo avtomobila. Hočemo povedati, da so vsi najsodobnejši asistenčni sladkorčki bolj kot privesek, kot pa da so resnično integrirani v avtomobil. Ampak to je težava, s katero se spopadajo tudi nekateri dražji avtomobili, kot je tipo.
Drugače pa klasika do koder seže pogled. Dovolj prostora in sodoben litrski trivaljnik s 74 kilovati, zelo klasično, da ne rečemo zastarelo, pa deluje pet stopenjski menjalnik, ki pa ima na srečo dovolj zvita prestavna razmerja, tako da tipo zmore tudi daljša avtocestna potovanja. Kot dober, star znanec, ki ga dolgo, predolgo nismo srečali, deluje ta tipo in če mu bodo vetrovi naklonjeni oziroma nam, morda v prihodnosti preizkusimo še kakšno od karoserijskih izpeljank tipa.
Tudi Citroenu (kot še mnogim drugim) ni tuje eksperimentiranje z oblikami nekaterih svojih modelov. Tokrat mislimo na C4, ki je imel v svoji zgodovini vsaj eno generacijo, ki na izgled ni bila pretirano privlačna ali pa recimo morda nekoliko preveč drzna. Za zadnjo generacijo tega modela pa lahko z gotovostjo trdimo, da je spet oblikovno unikatna, a nedvomno atraktivna. Avto je nekakšna mešanica klasične limuzine in – predvsem zaradi nekoliko večje oddaljenosti od tal tudi tendovskega križanca, poleg tega pa se zadaj vse skupaj konča nekako kupejevsko; kombinacija je posrečena.
Avtomobil je v notranjosti prostoren in udoben, tudi za zadaj sedeče – kljub kupejevskemu izgledu zadaj. Tudi C4 sledi digitalnim trendom, pričakovano in jasno, posebej pa pozdravljamo nekaj fizičnih stikal za nekatere funkcije.
Lahko rečemo, da je bila pogonska različica pričakovana in primerna; 1,2 litrski trivaljnik s 96 kilovati moči povsem suvereno opravlja svojo nalogo, tudi šeststopenjski ročni menjalnik je dovolj uglajen, čeprav smo razmišljali, da bi bil nedvomno zanimiv tudi osemstopenjski samodejni menjalnik EAT, za katerega vemo, da naredi vožnjo še bolj udobno.
Skratka, pri Citroenu so skonstruirali klasični C4, ki je spet nekoliko drugačen in poseben, a všečen in nedvomno prijeten avtomobil, primeren za družinsko mobilnost. Opremljen z vsemi najpomembnejšimi asistenčnimi sistemi se zdi tudi racionalen nakup za sprejemljivo ceno – po ceniku nekaj čez 22 tisočakov, sicer pa s popustom in financiranjem le dobrih 20 tisočakov.
V tem tednu smo od blizu spoznali in se tudi zapeljali nekaj kilometrov z novo Audijevo električno športno limuzino. E-tron GT je Luksuzni petsedežnik, ki ima kar nekaj posebnosti. Visokonapetostna baterija po zagotovilih Audija omogoča vsaj 450 kilometrov dosega, pri izvedbi RS pa nekaj kilometrov manj. Pri GT-ju skupna moč znaša 350 kilovatov, pri zmogljivejšem RS-u pa kar 440, kar pri slednjem omogoča pospešek do 100 km/h v 3,3 sekunde. Po en motor na vsaki osi omogoča štirikolesni pogon quattro, posebnost pa je, da se moč na kolesa prenaša s pomočjo dvo-stopenjskega menjalnika. Posebnosti je še nekaj – recimo – ko sedemo na vozniški sedež, to zazna senzor, kar omogoči, da se električni motor sam zažene ne da bi pritisnili na gumb. Ročico prestavimo v D in speljemo. Avtomobil pri nizki hitrosti samodejno oddaja zvok, potem pa utihne in pelje neslišno, a pri Audiju so poskrbeli tudi za tiste, ki imajo radi športni zvok – lahko si ga privoščijo preko ozvočenja. E-tron GT stane dobrih sto tisočakov, GT dobrih 140. Letos bodo v Sloveniji prodali vsaj 20 športnih limuzin e-tron GT.
Še eno novost smo zabeležili v teh dneh. Prihaja iz korejskega Hyundaija, poimenovali pa so ga po francoskem turističnem mestu Bayon. Gre za manjšega mestnega križanca, ki je nekoliko manjši od kone, izhaja pa iz modela i20, od katerega je 14 cm daljši. Najcenejšega poganja 1,2 litrski turbobencinski trivaljnik z 62 kilovati moči, ki je v kombinaciji s petstopenjskim ročnim menjalnikom. Druga možnost je litrski 74 kilovatni turbomotor, lahko z blagim hibridnim pogonom, močnejši ponuja 88 kilovatov, menjalnik je šeststopenjski ročni ali sedemstopenjski samodejni. Cene se začnejo pri 15 tisočakih in pol. Letos želijo prodati 300 bayonov.
V torek se ima zgoditi še zadnje dejanje letošnje akcije Najboljši za volanom 2021, ki jo že peto leto zapored organizira AMZS. Pred dnevi je 100 udeležencev opravilo s polfinalnim izborom, zdaj, v torek, 22. junija, pa se bo deset mladih voznic in deset voznikov pomerilo v finalu za naziv najboljše in najboljšega. Zmagovalca prejmeta za eno leto v uporabo vsak svojega forda focus, v začetku oktobra pa se bosta na Poljskem udeležila tudi srečanja in finalnega tekmovanja, kjer bodo zmagovalci še iz nekaterih drugih evropskih avtomobilskih klubov.
Število umrlih v prometnih nesrečah se je v zadnjih letih bistveno zmanjšalo, a je še vedno grozljivo. Leta 2000 je recimo v Evropi izgubilo življenje več kot 50 tisoč ljudi, lani 20.418. Pri nas smo z 39 žrtvami na milijon prebivalcev precej pod evropskim povprečjem, ki znaša 46 žrtev. Za več kot 90 odstotkov nesreč je kriv človek – vemo torej, kje se da narediti še največ. Komentar Andreja Brgleza. Zapeljemo Jeep avenger z bencinskim motorjem, pa Renaultovega prostorneža kangoo in žlahtni Lexus LBX ter zabeležimo prihod novega modela Cupre terramar.
Tokrat bomo "servirali" nekaj poudarkov iz zadnjega testa zimskih pnevmatik, pri katerem je sodelovala tudi naša AMZS. Čeprav so pnevmatike vedno kvalitetnejše, pa se na trgu še vedno pojavljajo tudi take, ki ne zadostijo varnostnim normativom. Med 28 testiranimi so bile štiri take, ki jih AMZS ne priporoča za uporabo. Razlika je vidna na mokri podlagi, kjer se dobra pnevmatika že zaustavi, nekvalitetna pa se na isti točki še vedno pelje s hitrostjo skoraj 30 km/h. Zapeljali bomo dva Forda iz skupine dostavnikov: transit je pravi dostavnik, tourneo custom pa lahko pelje osem potnikov in tudi precej prtljage.
Kar zadeva avtomobilsko industrijo, ta z velikimi koraki v zadnjih letih lovi električno prihodnost. Je pa res, da se je prodaja električnih vozil v zadnjih mesecih malce ustavila. Verjamemo pa, da imajo predvsem Kitajci na tem področju še kakšnega aduta v rokavu in bodo v električno prihodnost še odločno pospeševali. Za Kitajsko se zdi, da nas bo osvojila z avtomobili, ki so vedno bolj konkurenčni.
Svetovna avtomobilistična organizacija FIA je v teh dneh zaznamovala 120 let od nastanka. Danes združuje 243 članic iz 147 držav, ki skušajo v njenem okviru poenotiti različne nacionalne avtomobilske organizacije in spodbujati tako avtomobilske športe kot tudi mobilnost kot tako. FIA deluje na dveh ločenih, a enakopravnih stebrih. Eden je Svetovni svet za avtomotošport, drugi pa Svetovni svet za mobilnost.
Tudi pri nas ni malo tistih, ki se dobro počutijo predvsem v velikih, visokih in zmogljivih avtomobilih, čeprav jih na evropskih tleh še zdaleč ni toliko kot recimo v Združenih državah. Ne glede na to, ali je želja po takšnih avtomobilih odraz realnih potreb ali dobro usmerjenega marketinškega ustvarjanja želja po njih, imajo tovrstni avtomobili nekaj posebnosti, žal tudi smrtno nevarnih. Poskusi so namreč pokazali, da voznik s svojega mesta ne more videti otrok, ki so pred sprednjo masko – v enem od poskusov so jih pred avto posedli kar sedemnajst, ne da bi bili v voznikovem vidnem polju. Tudi višina in mesto, na katero je v avtomobilu nameščen motor, močno povečata verjetnost za hude poškodbe pešcev, slabša preglednost izza volana pa povečuje število poškodovanih kolesarjev in motoristov.
Evropske volitve so blizu, zato ob tem morda pogosteje razmišljamo, kako blizu nam je pravzaprav dogajanje v organih, ki vodijo Evropo. S čim se ukvarjajo, kakšen vpliv imajo naši predstavniki, poslanci, kakšen glas imajo? Andrej Brglez, ki je tudi član Sveta FIA za mobilnost in turizem, enega od najpomembnejših teles mednarodne avtomobilistične zveze FIA, pravi, da so v Evropi, kar zadeva mobilnost, nujno potrebne spremembe. Vprašanj je po njegovih besedah ogromno, odgovorov pa malo.
Taktni vozni red je že dolgo poznan v številnih evropskih državah, pomeni pa redne odhode vlakov in avtobusov v določenih intervalih.
Kako hitro se lahko ustavi voznik e-skiroja, če mu nekaj nenadoma prekriža pot. Pri Zavarovalnici Triglav se zdaj lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, in sicer s simulatorjem vožnje z električnim skirojem, ki voznikom lahko pokaže, kako hitro se je mogoče ustaviti, kakšna je zavorna pot. Prve izkušnje so zanimive in zgovorne, namreč ni jih malo, ki se uštejejo in začnejo prepozno zavirati in pač trčijo v oviro, ki je lahko marsikaj ali marsikdo. O novi pridobitvi in izkušnjah na simulatorju bomo govorili z vodjo projektov za varno mobilnost pri omenjeni zavarovalnici Ano Cergolj Kebler in strokovnim sodelavcem oddaje Andrejem Brglezom.
O kitajskem avtomobilskem trgu in prodoru kitajskih avtomobilov tudi k nam se zadnje čase veliko govori. Lani je na naše ceste zapeljalo okrog 1100 avtomobilov s Kitajske, letos jih bo gotovo več. Kako je poslovati s Kitajci, kako oni gledajo na naš trg in kako poskušajo s svojimi izdelki prodreti v svet?
Pri nas so avtomobilski saloni praktično preživeti, povsem drugače pa je na Kitajskem. Tam je avtomobilski val neverjetno velik, praktično čez noč je nastalo preko sto avtomobilskih znamk, proizvodne številke gredo v milijone. Da so avtomobili na pohodu, dokazuje tudi nedavni avtomobilski salon v Pekingu, ki si ga je v desetih dneh ogledalo skoraj 900 tisoč obiskovalcev, videli pa so kar 117 svetovnih premier in 278 električnih in plug-in hibridnih vozil.
Čeprav je zavorni sistem ABS tudi na motorjih prisoten že več desetletij, je med motoristi pogosto še vedno aktualna debata o tem, ali se lahko kdo hitreje ustavi z zavornim sistemom ABS ali ne.
Število električnih vozil na cesti je iz dneva v dan večje. Kako je in bo s servisi, strokovnimi kadri, kako z recikliranjem baterij? Pa ne gre samo za baterije, zraven so še elektromotorji in kup elektronike, za katero so potrebna nova znanja in nova opremljenost servisnih delavnic. Da je to nujno in da se je električni prihodnosti treba prilagoditi zdaj, poudarja Andrej Brglez. Pred dnevi so odprli središče za baterije osebnih in gospodarskih vozil. Kako deluje in kako je opremljeno, o tem generalni direktor skupine Emil Frey za Slovenijo Jožko Tomšič.
Slovenska avtomobilska industrija predstavlja v celoti 10 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, podjetja v tej dejavnosti prispevajo k petini slovenskega izvoza, zato je nujno, da se prestrukturirajo v skladu z digitalnim in zelenim prehodom. Zato so bo vlada prizadevala do leta 2027 zagotoviti 200 milijonov evrov. Da gre za edinstveno povezovanje med državo, znanostjo in gospodarstvom.
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta?
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta, je Janez Martinčič preveril pri poznavalcu avtomobilov in mobilnosti Andreju Brglezu.
Z Andrejem Brglezom o tem, da so oglasi za avtomobile dandanes zelo pestri, včasih tudi že čez mejo dobrega okusa. V zadnjem času so posamezne reklame za avtomobile bolj ozko usmerjene, namenjene točno določenim skupinam uporabnikov. Na ta način skušajo proizvajalci oziroma prodajalci ta ali oni avtomobil približati točno določeni osebi in jo prepričati, da je namenjen prav njej. Ni dvoma, da na mnoge potencialne kupce tovrstna reklama bolj ali manj deluje.
Letos bo, kar zadeva obisk Planice, že drugo leto zapored obiskovalcem v pomoč car-sharing platforma "Shareplanica". Na ta način poskušajo zmanjšati število avtomobilov na parkiriščih ob prizorišču. Letos pa so akcijo še nadgradili, na platformi se namreč lahko povezujejo osebe z invalidnostjo, ki bi želele priti v Planico in tisti, ki so jih pripravljeni tja peljati. Pokrovitelj akcije je Mastercard, med ambasadorji akcije pa je tudi nekaj znanih imen, med njimi Jurij Tepeš in Cene Prevc.
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo in trajnostnega odnosa do okolja sta Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Agencija za varnost prometa ustvarila novo video-kampanjo 'Vsi smo na isti poti'. V njej poudarjajo pomen medsebojnega spoštovanja in ozaveščenosti vseh udeležencev v prometu. V glavni vlogi nastopa kolesar, ki med vožnjo opazuje, kako se do njega obnašajo drugi udeleženci v prometu, seveda pa se mora tudi sam obnašati strpno in prijazno do drugih. Sogovornika Janeza Martinčiča bosta nacionalni koordinator za kolesarjenje Gregor Steklačič in igralka Gorka Berden, ki nastopa v spotih.
Po slovenskem avtu leta 2024 smo zdaj dobili tudi evropski avto leta. To je električni renault scenic e-tech. Med glasovalci je že nekaj let slovenski novinar Sebastjan Plevnjak.
Avtomobili postajajo vse večji, pa tudi težji, predvsem so na teži pridobili električni avtomobili. Ta rast avtomobilov ima seveda svoje vzroke in prednosti, imajo pa vse te povečave tudi nekatere negativne posledice. Zato se tudi Andrej Brglez upravičeno sprašuje, če smo ubrali pravo pot, saj predvsem okolju na ta način zagotovo ne delamo usluge.
Neveljaven email naslov