Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.
Določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, a kupci o tem v bistvu ne razmišljajo
Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.
Istega dne, ko nam je Ursula Bruseljska sporočila, kako se bomo vozili od leta 2035 naprej, se je pred našo redakcijo ustavil Ford Raptor. Avto, kot bi se delal norca iz zelene in brezogljične prihodnosti. Velikanski v vse štiri smeri neba, požrešen in nezmeren v svojih potrebah. Nastopaški, neskromen, tendenciozen. Kot bi na ves glas zarohnel: "Leto 2035 je še daleč!"
Morebiti pa le ne bo tako hudo in Ford, ki je raptorja zakrivil, zagotovo nima zlih namenov, saj se tudi pri Fordu odgovorno lotevajo okolijske problematike. Med odmori za kavo pa gradijo raptorje.
Zgodovina je zanimiva. Na ameriški celini, sploh na jugu severne Amerike oziroma na severu srednje Amerike, imajo veselje z dirkanjem po puščavah. Startajo na enem koncu puščave, cilj je na drugem koncu in po desetletjih anonimnega dirkanja puščavskih norcev in konjičkarjev, ki se ukvarjajo z mehaniko, je na dirke postala pozorna tudi industrija. Za eno teh dirk – Bajo 1000, ki hillbillyjem pomeni toliko kot Evropejcem Monako – so pri Fordu pripravili svoje tekmovalno vozilo. Za osnovo so vzeli legendarni Pick Up F-150, ga temeljito predelali in mu dali ime "Raptor …" Ob tem pa nikoli dovolj jasno povedali, ali je poimenovan po ptici roparici ali po še posebno besni vrsti dinozavra. Oboje namreč opisuje ta samostalnik v angleščini.
Ime se je prijelo, vozilo so z množično proizvodnjo komercializirali, počasi pa so v roparsko izpeljanko odeli tudi manjšega rangerja. Ki pa je, kot vemo, priljubljen pick up tudi na naših prostorih. Ranger Raptor je tudi pod Alpami postal takojšnja uspešnica, prodajo vse, kar jih dobijo, in tako je bila radovednost ob avtomobilu pred redakcijo precejšnja.
Kabina je domača, ne razlikuje se dosti od rangerjev z vrha ponudbe. Še največja razlika je vožnja sama, saj so zajetne terenske gume na asfaltu precejšnja neznanka. Hočemo povedati, da voznik potrebuje nekaj časa, da ugotovi, kaj se s temi pnevmatiki na urejenem cestišču sme in česa ni dobro početi.
Povsem drugače je na terenu. Hočemo zapisati, da je v Sloveniji le peščica voznikov, torej mojstrov, ki tekmujejo v kakšnih off road športih in ki so sposobni raptorja spraviti v muke. Avto je suveren, s svojo elektroniko in mehaniko je kos tudi oviram, ki celo zunanjega opazovalca navdajo z neugodjem. V našem testnem vozilu smo imeli privijačeno novost. Dvolitrski biturbodizelski agregat s 157 kilovati in kar 500 nm navora sodeluje z 10-stopenjskim samodejnim menjalnikom, ki lahko ta navor prenaša na kolesa prek reduciranega prenosa, ali samo na zadnji kolesni par, ali pa ob pomoči običajnega štirikolesnega prenosa. Čisto na koncu te trgovine z bomboni ne smemo pozabiti še na znamenito Foxovo vzmetenje, ki off road fante tako zelo navduši, da začnejo skakati v zrak. Seveda skupaj z avtomobilom.
Hyundai je pripeljal tri svoje nove modele, ki so poiskali svoje korenine v svetu motošporta. Hyundai namreč zadnja leta uspešno sodeluje in meša štrene pri samem vrhu v tekmovanju WRC. Najmanjši iz nove zmogljive palete je i20 z oznako N, kar je začetnica rojstnega mesta ideje za razvoj športne serije vozil Namyanga, simbolizira pa tudi dirkališče Nurburgring, kjer je Hyundaijev center za testiranje. S tovrstnimi avtomobili tam med testiranjem prevozijo 480 krogov – krog je dolg skoraj 21 km – si predstavljamo, koliko pospeševanja in zaviranja je med tako vožnjo. I20 N poganja novi 1,6 litrski turbobencinski agregat s 150 kilovati, povezan je s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom. Avtomobil je opremljen z vsemi možnimi sistemi in dodatki, ki omogočajo dinamično vožnjo. Cene se pričnejo blizu 23 tisočakov.
Novi i30 N prihaja v 5-vratni izvedenki ali kot fastback, v izvedbi z dvolitrskim 184 kilovatnim motorjem je v ponudbi s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, paket N performance pa prinaša 206 kilovatni motor in 8-stopenjski robotizirani menjalnik DCT. Cene gredo od 28.500 evrov navzgor.
Tretji novinec pa je kona N, ki jo bomo podobno kot prej omenjena v hipu prepoznali po agresivnem videzu in športnih dodatkih. Tudi kono poganja 206 kilovatni motor, menjalnik je 8-stopenjski DCT. Cena: 37.900 evrov.
Hyundai je torej razširil ponudbo svojih zmogljivejših različic, nekaj jih bomo prav gotovo lahko videli tudi na naših cestah.
869 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.
Določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, a kupci o tem v bistvu ne razmišljajo
Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.
Istega dne, ko nam je Ursula Bruseljska sporočila, kako se bomo vozili od leta 2035 naprej, se je pred našo redakcijo ustavil Ford Raptor. Avto, kot bi se delal norca iz zelene in brezogljične prihodnosti. Velikanski v vse štiri smeri neba, požrešen in nezmeren v svojih potrebah. Nastopaški, neskromen, tendenciozen. Kot bi na ves glas zarohnel: "Leto 2035 je še daleč!"
Morebiti pa le ne bo tako hudo in Ford, ki je raptorja zakrivil, zagotovo nima zlih namenov, saj se tudi pri Fordu odgovorno lotevajo okolijske problematike. Med odmori za kavo pa gradijo raptorje.
Zgodovina je zanimiva. Na ameriški celini, sploh na jugu severne Amerike oziroma na severu srednje Amerike, imajo veselje z dirkanjem po puščavah. Startajo na enem koncu puščave, cilj je na drugem koncu in po desetletjih anonimnega dirkanja puščavskih norcev in konjičkarjev, ki se ukvarjajo z mehaniko, je na dirke postala pozorna tudi industrija. Za eno teh dirk – Bajo 1000, ki hillbillyjem pomeni toliko kot Evropejcem Monako – so pri Fordu pripravili svoje tekmovalno vozilo. Za osnovo so vzeli legendarni Pick Up F-150, ga temeljito predelali in mu dali ime "Raptor …" Ob tem pa nikoli dovolj jasno povedali, ali je poimenovan po ptici roparici ali po še posebno besni vrsti dinozavra. Oboje namreč opisuje ta samostalnik v angleščini.
Ime se je prijelo, vozilo so z množično proizvodnjo komercializirali, počasi pa so v roparsko izpeljanko odeli tudi manjšega rangerja. Ki pa je, kot vemo, priljubljen pick up tudi na naših prostorih. Ranger Raptor je tudi pod Alpami postal takojšnja uspešnica, prodajo vse, kar jih dobijo, in tako je bila radovednost ob avtomobilu pred redakcijo precejšnja.
Kabina je domača, ne razlikuje se dosti od rangerjev z vrha ponudbe. Še največja razlika je vožnja sama, saj so zajetne terenske gume na asfaltu precejšnja neznanka. Hočemo povedati, da voznik potrebuje nekaj časa, da ugotovi, kaj se s temi pnevmatiki na urejenem cestišču sme in česa ni dobro početi.
Povsem drugače je na terenu. Hočemo zapisati, da je v Sloveniji le peščica voznikov, torej mojstrov, ki tekmujejo v kakšnih off road športih in ki so sposobni raptorja spraviti v muke. Avto je suveren, s svojo elektroniko in mehaniko je kos tudi oviram, ki celo zunanjega opazovalca navdajo z neugodjem. V našem testnem vozilu smo imeli privijačeno novost. Dvolitrski biturbodizelski agregat s 157 kilovati in kar 500 nm navora sodeluje z 10-stopenjskim samodejnim menjalnikom, ki lahko ta navor prenaša na kolesa prek reduciranega prenosa, ali samo na zadnji kolesni par, ali pa ob pomoči običajnega štirikolesnega prenosa. Čisto na koncu te trgovine z bomboni ne smemo pozabiti še na znamenito Foxovo vzmetenje, ki off road fante tako zelo navduši, da začnejo skakati v zrak. Seveda skupaj z avtomobilom.
Hyundai je pripeljal tri svoje nove modele, ki so poiskali svoje korenine v svetu motošporta. Hyundai namreč zadnja leta uspešno sodeluje in meša štrene pri samem vrhu v tekmovanju WRC. Najmanjši iz nove zmogljive palete je i20 z oznako N, kar je začetnica rojstnega mesta ideje za razvoj športne serije vozil Namyanga, simbolizira pa tudi dirkališče Nurburgring, kjer je Hyundaijev center za testiranje. S tovrstnimi avtomobili tam med testiranjem prevozijo 480 krogov – krog je dolg skoraj 21 km – si predstavljamo, koliko pospeševanja in zaviranja je med tako vožnjo. I20 N poganja novi 1,6 litrski turbobencinski agregat s 150 kilovati, povezan je s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom. Avtomobil je opremljen z vsemi možnimi sistemi in dodatki, ki omogočajo dinamično vožnjo. Cene se pričnejo blizu 23 tisočakov.
Novi i30 N prihaja v 5-vratni izvedenki ali kot fastback, v izvedbi z dvolitrskim 184 kilovatnim motorjem je v ponudbi s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, paket N performance pa prinaša 206 kilovatni motor in 8-stopenjski robotizirani menjalnik DCT. Cene gredo od 28.500 evrov navzgor.
Tretji novinec pa je kona N, ki jo bomo podobno kot prej omenjena v hipu prepoznali po agresivnem videzu in športnih dodatkih. Tudi kono poganja 206 kilovatni motor, menjalnik je 8-stopenjski DCT. Cena: 37.900 evrov.
Hyundai je torej razširil ponudbo svojih zmogljivejših različic, nekaj jih bomo prav gotovo lahko videli tudi na naših cestah.
Število umrlih v prometnih nesrečah se je v zadnjih letih bistveno zmanjšalo, a je še vedno grozljivo. Leta 2000 je recimo v Evropi izgubilo življenje več kot 50 tisoč ljudi, lani 20.418. Pri nas smo z 39 žrtvami na milijon prebivalcev precej pod evropskim povprečjem, ki znaša 46 žrtev. Za več kot 90 odstotkov nesreč je kriv človek – vemo torej, kje se da narediti še največ. Komentar Andreja Brgleza. Zapeljemo Jeep avenger z bencinskim motorjem, pa Renaultovega prostorneža kangoo in žlahtni Lexus LBX ter zabeležimo prihod novega modela Cupre terramar.
Tokrat bomo "servirali" nekaj poudarkov iz zadnjega testa zimskih pnevmatik, pri katerem je sodelovala tudi naša AMZS. Čeprav so pnevmatike vedno kvalitetnejše, pa se na trgu še vedno pojavljajo tudi take, ki ne zadostijo varnostnim normativom. Med 28 testiranimi so bile štiri take, ki jih AMZS ne priporoča za uporabo. Razlika je vidna na mokri podlagi, kjer se dobra pnevmatika že zaustavi, nekvalitetna pa se na isti točki še vedno pelje s hitrostjo skoraj 30 km/h. Zapeljali bomo dva Forda iz skupine dostavnikov: transit je pravi dostavnik, tourneo custom pa lahko pelje osem potnikov in tudi precej prtljage.
Kar zadeva avtomobilsko industrijo, ta z velikimi koraki v zadnjih letih lovi električno prihodnost. Je pa res, da se je prodaja električnih vozil v zadnjih mesecih malce ustavila. Verjamemo pa, da imajo predvsem Kitajci na tem področju še kakšnega aduta v rokavu in bodo v električno prihodnost še odločno pospeševali. Za Kitajsko se zdi, da nas bo osvojila z avtomobili, ki so vedno bolj konkurenčni.
Svetovna avtomobilistična organizacija FIA je v teh dneh zaznamovala 120 let od nastanka. Danes združuje 243 članic iz 147 držav, ki skušajo v njenem okviru poenotiti različne nacionalne avtomobilske organizacije in spodbujati tako avtomobilske športe kot tudi mobilnost kot tako. FIA deluje na dveh ločenih, a enakopravnih stebrih. Eden je Svetovni svet za avtomotošport, drugi pa Svetovni svet za mobilnost.
Tudi pri nas ni malo tistih, ki se dobro počutijo predvsem v velikih, visokih in zmogljivih avtomobilih, čeprav jih na evropskih tleh še zdaleč ni toliko kot recimo v Združenih državah. Ne glede na to, ali je želja po takšnih avtomobilih odraz realnih potreb ali dobro usmerjenega marketinškega ustvarjanja želja po njih, imajo tovrstni avtomobili nekaj posebnosti, žal tudi smrtno nevarnih. Poskusi so namreč pokazali, da voznik s svojega mesta ne more videti otrok, ki so pred sprednjo masko – v enem od poskusov so jih pred avto posedli kar sedemnajst, ne da bi bili v voznikovem vidnem polju. Tudi višina in mesto, na katero je v avtomobilu nameščen motor, močno povečata verjetnost za hude poškodbe pešcev, slabša preglednost izza volana pa povečuje število poškodovanih kolesarjev in motoristov.
Evropske volitve so blizu, zato ob tem morda pogosteje razmišljamo, kako blizu nam je pravzaprav dogajanje v organih, ki vodijo Evropo. S čim se ukvarjajo, kakšen vpliv imajo naši predstavniki, poslanci, kakšen glas imajo? Andrej Brglez, ki je tudi član Sveta FIA za mobilnost in turizem, enega od najpomembnejših teles mednarodne avtomobilistične zveze FIA, pravi, da so v Evropi, kar zadeva mobilnost, nujno potrebne spremembe. Vprašanj je po njegovih besedah ogromno, odgovorov pa malo.
Taktni vozni red je že dolgo poznan v številnih evropskih državah, pomeni pa redne odhode vlakov in avtobusov v določenih intervalih.
Kako hitro se lahko ustavi voznik e-skiroja, če mu nekaj nenadoma prekriža pot. Pri Zavarovalnici Triglav se zdaj lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, in sicer s simulatorjem vožnje z električnim skirojem, ki voznikom lahko pokaže, kako hitro se je mogoče ustaviti, kakšna je zavorna pot. Prve izkušnje so zanimive in zgovorne, namreč ni jih malo, ki se uštejejo in začnejo prepozno zavirati in pač trčijo v oviro, ki je lahko marsikaj ali marsikdo. O novi pridobitvi in izkušnjah na simulatorju bomo govorili z vodjo projektov za varno mobilnost pri omenjeni zavarovalnici Ano Cergolj Kebler in strokovnim sodelavcem oddaje Andrejem Brglezom.
O kitajskem avtomobilskem trgu in prodoru kitajskih avtomobilov tudi k nam se zadnje čase veliko govori. Lani je na naše ceste zapeljalo okrog 1100 avtomobilov s Kitajske, letos jih bo gotovo več. Kako je poslovati s Kitajci, kako oni gledajo na naš trg in kako poskušajo s svojimi izdelki prodreti v svet?
Pri nas so avtomobilski saloni praktično preživeti, povsem drugače pa je na Kitajskem. Tam je avtomobilski val neverjetno velik, praktično čez noč je nastalo preko sto avtomobilskih znamk, proizvodne številke gredo v milijone. Da so avtomobili na pohodu, dokazuje tudi nedavni avtomobilski salon v Pekingu, ki si ga je v desetih dneh ogledalo skoraj 900 tisoč obiskovalcev, videli pa so kar 117 svetovnih premier in 278 električnih in plug-in hibridnih vozil.
Čeprav je zavorni sistem ABS tudi na motorjih prisoten že več desetletij, je med motoristi pogosto še vedno aktualna debata o tem, ali se lahko kdo hitreje ustavi z zavornim sistemom ABS ali ne.
Število električnih vozil na cesti je iz dneva v dan večje. Kako je in bo s servisi, strokovnimi kadri, kako z recikliranjem baterij? Pa ne gre samo za baterije, zraven so še elektromotorji in kup elektronike, za katero so potrebna nova znanja in nova opremljenost servisnih delavnic. Da je to nujno in da se je električni prihodnosti treba prilagoditi zdaj, poudarja Andrej Brglez. Pred dnevi so odprli središče za baterije osebnih in gospodarskih vozil. Kako deluje in kako je opremljeno, o tem generalni direktor skupine Emil Frey za Slovenijo Jožko Tomšič.
Slovenska avtomobilska industrija predstavlja v celoti 10 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, podjetja v tej dejavnosti prispevajo k petini slovenskega izvoza, zato je nujno, da se prestrukturirajo v skladu z digitalnim in zelenim prehodom. Zato so bo vlada prizadevala do leta 2027 zagotoviti 200 milijonov evrov. Da gre za edinstveno povezovanje med državo, znanostjo in gospodarstvom.
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta?
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta, je Janez Martinčič preveril pri poznavalcu avtomobilov in mobilnosti Andreju Brglezu.
Z Andrejem Brglezom o tem, da so oglasi za avtomobile dandanes zelo pestri, včasih tudi že čez mejo dobrega okusa. V zadnjem času so posamezne reklame za avtomobile bolj ozko usmerjene, namenjene točno določenim skupinam uporabnikov. Na ta način skušajo proizvajalci oziroma prodajalci ta ali oni avtomobil približati točno določeni osebi in jo prepričati, da je namenjen prav njej. Ni dvoma, da na mnoge potencialne kupce tovrstna reklama bolj ali manj deluje.
Letos bo, kar zadeva obisk Planice, že drugo leto zapored obiskovalcem v pomoč car-sharing platforma "Shareplanica". Na ta način poskušajo zmanjšati število avtomobilov na parkiriščih ob prizorišču. Letos pa so akcijo še nadgradili, na platformi se namreč lahko povezujejo osebe z invalidnostjo, ki bi želele priti v Planico in tisti, ki so jih pripravljeni tja peljati. Pokrovitelj akcije je Mastercard, med ambasadorji akcije pa je tudi nekaj znanih imen, med njimi Jurij Tepeš in Cene Prevc.
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo in trajnostnega odnosa do okolja sta Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Agencija za varnost prometa ustvarila novo video-kampanjo 'Vsi smo na isti poti'. V njej poudarjajo pomen medsebojnega spoštovanja in ozaveščenosti vseh udeležencev v prometu. V glavni vlogi nastopa kolesar, ki med vožnjo opazuje, kako se do njega obnašajo drugi udeleženci v prometu, seveda pa se mora tudi sam obnašati strpno in prijazno do drugih. Sogovornika Janeza Martinčiča bosta nacionalni koordinator za kolesarjenje Gregor Steklačič in igralka Gorka Berden, ki nastopa v spotih.
Po slovenskem avtu leta 2024 smo zdaj dobili tudi evropski avto leta. To je električni renault scenic e-tech. Med glasovalci je že nekaj let slovenski novinar Sebastjan Plevnjak.
Avtomobili postajajo vse večji, pa tudi težji, predvsem so na teži pridobili električni avtomobili. Ta rast avtomobilov ima seveda svoje vzroke in prednosti, imajo pa vse te povečave tudi nekatere negativne posledice. Zato se tudi Andrej Brglez upravičeno sprašuje, če smo ubrali pravo pot, saj predvsem okolju na ta način zagotovo ne delamo usluge.
Neveljaven email naslov