Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Vse kaže, da bo kolesarjem v mestih počasi zmanjkalo prostora, najbrž jim ga bodo morali odstopiti avtomobili
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Pred časom smo uživali v hibridnih izvedbah BMW-jevih vozil, danes pa spomnimo, da so Bavarci osvežili in nadgradili svoj model X3 – kaj nadgradili, spremenili so ga v električnega premijskega športnega terenca. Na videz kakšnih bistvenih sprememb ne prinaša, a nekaj malenkosti ostrejše oko opazi recimo masko hladilnika, pa nekaj dodatkov v modri barvi in ne nazadnje oznako iX3 zadaj.
Bistvo izjemno urejenega avtomobila je seveda pogon. V vozilo je vgrajen elektromotor zadnje generacije z 210 kilovati moči in 400 Nm navora. Tudi iX3 ima funkcijo rekuperacije energije, in sicer prilagodljivo. V skrajni stopnji zaviranje tako rekoč ni potrebno, čeprav voznik rabi nekaj časa, da se hitrega pojemka hitrosti navadi. Doseg s polno baterijo znaša okoli 350 kilometrov, to je dovolj tudi za daljša potovanja, predvidevamo pa, da bi se dalo v določenih pogojih in s primernim načinom vožnje povečati doseg tudi do 380, morda celo 400 kilometrov.
Spet se nam malce zatakne pri ceni ali pa tudi ne, saj gre za prestižnega predstavnika uglednega bavarskega proizvajalca. IX3 je res premijski športni terenec, izredno prijeten za vožnjo, s kopico priboljškov, ki smo jih vajeni v tovrstnih vozilih, zato je cena blizu 70 tisočakov pravzaprav pričakovana.
Še ostajamo pri elektriki, a tokrat gre za sodelovanje z bencinskim motorjem, torej za hibridni pogon. Zapeljal nas je renault captur nove generacije, ki je pri nas najbolje prodajan kompaktni križanec. Poglavitna novost novega capturja je, da so pri Renaultu okrnili motorno ponudbo – dizla ni več, imamo pa po novem priključni hibrid. Sestavljajo ga 1,6-litrski atmosferski bencinski motor in dva elektromotorja, menjalnik je brezsklopčni sekvenčni, skupne moči je 117 kilovatov, kar omogoča kar živahno vožnjo. S capturjem samo na elektriko iz baterije lahko prevozimo recimo tam nekje okoli 40 kilometrov – največji doseg dosežemo po mestu pri manjši hitrosti in če ročico menjalnika premaknemo v način B, ki še poveča rekuperacijo energije.
Zanimiv je prikazovalnik delovanja hibridnega pogona, kje lahko opazimo pogosto preklapljanje med električnim pogonom in pogonom na bencinski motor ali kombinacijo obojega. Vidimo tudi, kdaj se polni baterija. Ob tem pa je delovanje bencinskega motorja tudi zelo tiho, tako da moramo prav napeti ušesa, da bi zaznali, kdaj je vključen bencinski pogon. V bistvu voznik nikoli ne ve, kaj poganja avtomobil, tako je vožnja zelo udobna in prijetna.
Glede polnjenja imamo dve možnosti. Če imamo možnost polnjenja doma, potem lahko baterijo recimo napolnimo čez noč in morda lahko vožnjo ali vsaj večino vožnje opravimo na elektriko – tako bo poraba goriva seveda minimalna in nakup takega vozila smiseln. Polnjenje na hitrih polnilnicah pa zna biti nerodno oziroma zamudno, saj captur lahko polni baterijo samo z največjo močjo 3,6 kilovata, kar pomeni, da se bo baterija s kapaciteto 9,8 kilovatne ure polnila tri ure.
Captur E-tech je v določenih pogojih torej lahko tudi povsem električen avtomobil, ker je dokaj prostoren, primeren tudi za družinske prevoze, a s ceno skoraj 30 tisočakov tudi najdražji captur v ponudbi.
Na pobudo AMZS in Zveze potrošnikov Slovenije je Ministrstvo za kulturo zdaj pozvalo slovenske avtomobilske zastopnike in uvoznike k upoštevanju Zakona o javni rabi slovenščine. Pomeni, da morajo vsi tisti, ki tega še niso storili, najkasneje v roku šestih mesecev poskrbeti za ustrezne prevode vseh uporabniških vmesnikov oziroma za to, da bodo vse informacije, ki so v elektronskih napravah avtomobilov namenjene uporabniku, podane tudi v slovenščini. Nam se zdi, da je pobuda več kot na mestu.
867 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Vse kaže, da bo kolesarjem v mestih počasi zmanjkalo prostora, najbrž jim ga bodo morali odstopiti avtomobili
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Pred časom smo uživali v hibridnih izvedbah BMW-jevih vozil, danes pa spomnimo, da so Bavarci osvežili in nadgradili svoj model X3 – kaj nadgradili, spremenili so ga v električnega premijskega športnega terenca. Na videz kakšnih bistvenih sprememb ne prinaša, a nekaj malenkosti ostrejše oko opazi recimo masko hladilnika, pa nekaj dodatkov v modri barvi in ne nazadnje oznako iX3 zadaj.
Bistvo izjemno urejenega avtomobila je seveda pogon. V vozilo je vgrajen elektromotor zadnje generacije z 210 kilovati moči in 400 Nm navora. Tudi iX3 ima funkcijo rekuperacije energije, in sicer prilagodljivo. V skrajni stopnji zaviranje tako rekoč ni potrebno, čeprav voznik rabi nekaj časa, da se hitrega pojemka hitrosti navadi. Doseg s polno baterijo znaša okoli 350 kilometrov, to je dovolj tudi za daljša potovanja, predvidevamo pa, da bi se dalo v določenih pogojih in s primernim načinom vožnje povečati doseg tudi do 380, morda celo 400 kilometrov.
Spet se nam malce zatakne pri ceni ali pa tudi ne, saj gre za prestižnega predstavnika uglednega bavarskega proizvajalca. IX3 je res premijski športni terenec, izredno prijeten za vožnjo, s kopico priboljškov, ki smo jih vajeni v tovrstnih vozilih, zato je cena blizu 70 tisočakov pravzaprav pričakovana.
Še ostajamo pri elektriki, a tokrat gre za sodelovanje z bencinskim motorjem, torej za hibridni pogon. Zapeljal nas je renault captur nove generacije, ki je pri nas najbolje prodajan kompaktni križanec. Poglavitna novost novega capturja je, da so pri Renaultu okrnili motorno ponudbo – dizla ni več, imamo pa po novem priključni hibrid. Sestavljajo ga 1,6-litrski atmosferski bencinski motor in dva elektromotorja, menjalnik je brezsklopčni sekvenčni, skupne moči je 117 kilovatov, kar omogoča kar živahno vožnjo. S capturjem samo na elektriko iz baterije lahko prevozimo recimo tam nekje okoli 40 kilometrov – največji doseg dosežemo po mestu pri manjši hitrosti in če ročico menjalnika premaknemo v način B, ki še poveča rekuperacijo energije.
Zanimiv je prikazovalnik delovanja hibridnega pogona, kje lahko opazimo pogosto preklapljanje med električnim pogonom in pogonom na bencinski motor ali kombinacijo obojega. Vidimo tudi, kdaj se polni baterija. Ob tem pa je delovanje bencinskega motorja tudi zelo tiho, tako da moramo prav napeti ušesa, da bi zaznali, kdaj je vključen bencinski pogon. V bistvu voznik nikoli ne ve, kaj poganja avtomobil, tako je vožnja zelo udobna in prijetna.
Glede polnjenja imamo dve možnosti. Če imamo možnost polnjenja doma, potem lahko baterijo recimo napolnimo čez noč in morda lahko vožnjo ali vsaj večino vožnje opravimo na elektriko – tako bo poraba goriva seveda minimalna in nakup takega vozila smiseln. Polnjenje na hitrih polnilnicah pa zna biti nerodno oziroma zamudno, saj captur lahko polni baterijo samo z največjo močjo 3,6 kilovata, kar pomeni, da se bo baterija s kapaciteto 9,8 kilovatne ure polnila tri ure.
Captur E-tech je v določenih pogojih torej lahko tudi povsem električen avtomobil, ker je dokaj prostoren, primeren tudi za družinske prevoze, a s ceno skoraj 30 tisočakov tudi najdražji captur v ponudbi.
Na pobudo AMZS in Zveze potrošnikov Slovenije je Ministrstvo za kulturo zdaj pozvalo slovenske avtomobilske zastopnike in uvoznike k upoštevanju Zakona o javni rabi slovenščine. Pomeni, da morajo vsi tisti, ki tega še niso storili, najkasneje v roku šestih mesecev poskrbeti za ustrezne prevode vseh uporabniških vmesnikov oziroma za to, da bodo vse informacije, ki so v elektronskih napravah avtomobilov namenjene uporabniku, podane tudi v slovenščini. Nam se zdi, da je pobuda več kot na mestu.
Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.
Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.
V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.
Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.
Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.
Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.
Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.
Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?
Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.
Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.
Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.
Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.
V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.
Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.
Tokrat nas zanimajo stroški uporabe avtomobila. Časi so taki, da marsikateri družinski proračun ne zdrži več visokih stroškov, tako nas bo vedno več, ki bomo izračunavali, koliko nas lastništvo oziroma uporaba stane in razmišljali, kako bi zmanjšali stroške. Morda imamo pri hiši dva, morda tudi več avtomobilov – ali res vse nujno potrebujemo? Ali imamo kakšno sprejemljivo alternativo, ki bi nam lahko pocenila vožnjo? Izračun uporabe avtomobila nam je na voljo na spletu, več razloži Boštjan Okorn iz Zveze Potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov