Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izbor Najboljši za volanom – zdaj vas prav gotovo že velika večina ve, za kakšno akcijo gre. Poteka že nekaj let v organizaciji AMZS, dobiva pa tudi mednarodne razsežnosti. Spletni test za letošnjo izvedbo je v teku, potem bo polfinale in na koncu še finale. Zmagovalca gresta potem jeseni v Madrid na Evropski izbor. Dosedanji udeleženci poudarjajo, da ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje in sklepanje novih prijateljstev – to potrjuje tudi vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar. Prav gotovo pa tej akciji lahko pripišemo tudi nekaj zaslug za to, da so mladi za volanom v zadnjih letih bolj razsodni in povzročijo manj prometnih nesreč.
Dosedanji udeleženci izbora Najboljši za volanom: Ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje ter sklepanje novih prijateljstev
Izbor Najboljši za volanom – zdaj vas prav gotovo že velika večina ve, za kakšno akcijo gre. Poteka že nekaj let, v organizaciji AMZS, dobiva pa tudi mednarodne razsežnosti. Spletni test za letošnjo izvedbo je v teku, potem bo polfinale in na koncu še finale. Zmagovalca gresta potem jeseni v Madrid na Evropski izbor. Dosedanji udeleženci poudarjajo, da ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje in sklepanje novih prijateljstev – to potrjuje tudi vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar. Prav gotovo pa tej akciji lahko pripišemo tudi nekaj zaslug za to, da so mladi za volanom v zadnjih letih bolj razsodni in povzročijo manj prometnih nesreč.
Minilo je že več kot desetletje, odkar nam je Nissan pod nos postavil precej nenavadno žival. Ne le ime, tudi podoba in namembnost avtomobila sta bili skrivnostni. Rekli so mu qashqai in bil je prvi križanec. Med avtomobili, seveda. Od tistih dob se je toliko spremenilo, da bi moral ta prvi avto v muzej. Pa ne le v avtomobilski muzej. Začel je revolucijo križancev, za katero pametne glave avtomobilske stroke vsako leto z nova trdimo, da je bo vsak hip konec, a teh zanimivih avtomobilov, ki nimajo v racionalnih vozniških, pa tudi lastniških odločitvah skoraj nobene podlage, ne zmanjka. Še vedno, zdaj že desetletje in pol, zasedajo prva mesta vseh lestvic, ki jih zmore sestaviti avtomobilska industrija. Qashqai je prišel pred kratkim s tretjo generacijo. V ničemer ni več podoben svojemu dedku, je pa zato podoben vsemu preostalemu bližnjemu in daljnemu sorodstvu. Kar je le pohvalno, saj so križanci zgradili okoli sebe pravo armado pravil, tehnologij in stereotipov, ki jih mora upoštevati vsak, kolikor toliko ambiciozen predstavnik plemena.
Torej je novi qashqai na pogled privlačen. Skoraj se nam zareče, da lep. S proti zadku padajočo linijo, z mogočno, od deda prevzeto masko, s sodobnimi svetili in, kar je tudi modno, ozkimi stranskimi okni in visokimi boki ter z mogočnimi kolesi. Notranjost je vzhodnjaški puščobi pomahala v slovo. Prestiža in kakovostnih materialov na vse strani, ob tem pa popolna in premišljena digitalizacija prostora. Ročica menjalnika je tako le še stikalo, ker pa je menjalnik brezstopenjski CVT, kaj drugega niti ni potrebno.
Motor je še bolj zanimiv. Za rojenice so mu bili trije veliki koncerni. Ob Nissanu in Renaultu še Mercedes in rezultat je sodoben 1,3-litrski bencinski motor, ki ga plemeniti še turbina ter presenetljivo odločno premika vso to maso. Oziroma odločno poganja vsa štiri kolesa, za ta trud pa zna žal zahtevati nagrado, vredno slovenskih menedžerjev; brez težav popije do devet litrov goriva, kar pa ob zdajšnjim zagatam na trgu energentov tudi ni podatek za odmet. Sicer je v pogonski sklop vgrajen blag hibridni sistem, ampak ne hasne kaj dosti.
Lepo je, da je qashqai spet med nami; čeprav ima križanca v katalogu vsaka vaška delavnica, ki trdi, da izdeluje avtomobile, bo šel v zgodovino na srečo le pionir.
Qashqaija smo torej podrobneje spoznali, prve kilometre pa smo zapeljali tudi z novima fordoma – explorerjem in S-Maxom. Več kot 5 metrov dolg sedem sedežni explorer navdušuje s prostornostjo; druga sedežna vrsta je vzdolžno pomična, naslon tudi tako da se lažje dostopa do zadnje, kjer se lahko sedi tudi še dovolj solidno. Prtljažnega prostora je za 330 litrov, v primeru petih sedežev pa več kot 1100. Explorer je priključni hibrid, samo na elektriko lahko prevozi do 42 kilometrov. Trilitrski turbobencinski šestvaljnik skupaj z elektromotorjem razvije kar 336 kilovatov moči, do 100 km/h potegne skoraj dve toni in pol težko vozilo v šestih sekundah. Pogon je štirikolesni, menjalnik 10-stopenjski samodejni. Kupci morajo za explorerja odšteti najmanj 77 tisočakov, letos naj bi jih prodali 40.
Nov je tudi samopolnilni hibridni model S-max, ki je nadomestil bencinsko in dizelsko različico. Pogonski sklop - 2,5 litrski bencinski štirivaljnik in elektromotor zmore 140 kilovatov sistemske moči. Menjalnik je neskončnostopenjski samodejni, pogon je na sprednji kolesi. Šesti in sedmi sedež sta doplačljiva, že v osnovi pa ju ima nekoliko prostornejši, po novem tudi hibridni model galaxy. Eden najbolj priljubljenih družinskih avtomobilov naj bi leto prepričal 120 slovenskih kupcev, najcenejšega je moč dobiti za malo več kot 33 tisočakov.
V Slovenijo je pred dnevi uradno vstopila Renaultova športna premijska znamka alpine, in sicer z dvosedežnim modelom A110. Alpine je v sedemdesetih letih na francoskih alpskih cestah postala sinonim za športni avtomobil, večkrat je zmagala na reliju Monte Carlo. Karoserija novodobnega A110 je v 96 odstotkih izdelana iz aluminija, tako je masa avtomobila le dobrih 1100 kilogramov, moč 1,8 litrskega štirivaljnega turbomotorja pa znaša ali 250 ali 300 KM. Alpine A110 prihaja v treh različicah, v osnovni, GT, ki je tako športna kot udobna ter različici S, ki je izrazito dirkalna. Sicer je A110 zadnji klasični bencinsko gnani avtomobil znamke, po letu 2024 bodo začeli prihajati le še električni, a še vedno s športnim karakterjem. Cene Alpine A110 se sučejo tam nekje okoli 70 tisočakov, letos naj bi jih prodali okoli 20.
Fordov tourneo connect, ki smo ga pred dnevi predstavili tudi pri nas – gre za izjemnega družinskega večnamenskega enoprostorca, je kot osmi po vrsti med fordovimi vozili pri neodvisni varnostni organizaciji Euro NCAP prejel najvišjo oceno pet zvezdic. Podobno je najvišjo oceno prejel tudi renaultov novi megane E-Tech electric. Tudi vozniki se trudimo, da bi na cesti dosegli najvišjo oceno za varnost.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Izbor Najboljši za volanom – zdaj vas prav gotovo že velika večina ve, za kakšno akcijo gre. Poteka že nekaj let v organizaciji AMZS, dobiva pa tudi mednarodne razsežnosti. Spletni test za letošnjo izvedbo je v teku, potem bo polfinale in na koncu še finale. Zmagovalca gresta potem jeseni v Madrid na Evropski izbor. Dosedanji udeleženci poudarjajo, da ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje in sklepanje novih prijateljstev – to potrjuje tudi vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar. Prav gotovo pa tej akciji lahko pripišemo tudi nekaj zaslug za to, da so mladi za volanom v zadnjih letih bolj razsodni in povzročijo manj prometnih nesreč.
Dosedanji udeleženci izbora Najboljši za volanom: Ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje ter sklepanje novih prijateljstev
Izbor Najboljši za volanom – zdaj vas prav gotovo že velika večina ve, za kakšno akcijo gre. Poteka že nekaj let, v organizaciji AMZS, dobiva pa tudi mednarodne razsežnosti. Spletni test za letošnjo izvedbo je v teku, potem bo polfinale in na koncu še finale. Zmagovalca gresta potem jeseni v Madrid na Evropski izbor. Dosedanji udeleženci poudarjajo, da ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje in sklepanje novih prijateljstev – to potrjuje tudi vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar. Prav gotovo pa tej akciji lahko pripišemo tudi nekaj zaslug za to, da so mladi za volanom v zadnjih letih bolj razsodni in povzročijo manj prometnih nesreč.
Minilo je že več kot desetletje, odkar nam je Nissan pod nos postavil precej nenavadno žival. Ne le ime, tudi podoba in namembnost avtomobila sta bili skrivnostni. Rekli so mu qashqai in bil je prvi križanec. Med avtomobili, seveda. Od tistih dob se je toliko spremenilo, da bi moral ta prvi avto v muzej. Pa ne le v avtomobilski muzej. Začel je revolucijo križancev, za katero pametne glave avtomobilske stroke vsako leto z nova trdimo, da je bo vsak hip konec, a teh zanimivih avtomobilov, ki nimajo v racionalnih vozniških, pa tudi lastniških odločitvah skoraj nobene podlage, ne zmanjka. Še vedno, zdaj že desetletje in pol, zasedajo prva mesta vseh lestvic, ki jih zmore sestaviti avtomobilska industrija. Qashqai je prišel pred kratkim s tretjo generacijo. V ničemer ni več podoben svojemu dedku, je pa zato podoben vsemu preostalemu bližnjemu in daljnemu sorodstvu. Kar je le pohvalno, saj so križanci zgradili okoli sebe pravo armado pravil, tehnologij in stereotipov, ki jih mora upoštevati vsak, kolikor toliko ambiciozen predstavnik plemena.
Torej je novi qashqai na pogled privlačen. Skoraj se nam zareče, da lep. S proti zadku padajočo linijo, z mogočno, od deda prevzeto masko, s sodobnimi svetili in, kar je tudi modno, ozkimi stranskimi okni in visokimi boki ter z mogočnimi kolesi. Notranjost je vzhodnjaški puščobi pomahala v slovo. Prestiža in kakovostnih materialov na vse strani, ob tem pa popolna in premišljena digitalizacija prostora. Ročica menjalnika je tako le še stikalo, ker pa je menjalnik brezstopenjski CVT, kaj drugega niti ni potrebno.
Motor je še bolj zanimiv. Za rojenice so mu bili trije veliki koncerni. Ob Nissanu in Renaultu še Mercedes in rezultat je sodoben 1,3-litrski bencinski motor, ki ga plemeniti še turbina ter presenetljivo odločno premika vso to maso. Oziroma odločno poganja vsa štiri kolesa, za ta trud pa zna žal zahtevati nagrado, vredno slovenskih menedžerjev; brez težav popije do devet litrov goriva, kar pa ob zdajšnjim zagatam na trgu energentov tudi ni podatek za odmet. Sicer je v pogonski sklop vgrajen blag hibridni sistem, ampak ne hasne kaj dosti.
Lepo je, da je qashqai spet med nami; čeprav ima križanca v katalogu vsaka vaška delavnica, ki trdi, da izdeluje avtomobile, bo šel v zgodovino na srečo le pionir.
Qashqaija smo torej podrobneje spoznali, prve kilometre pa smo zapeljali tudi z novima fordoma – explorerjem in S-Maxom. Več kot 5 metrov dolg sedem sedežni explorer navdušuje s prostornostjo; druga sedežna vrsta je vzdolžno pomična, naslon tudi tako da se lažje dostopa do zadnje, kjer se lahko sedi tudi še dovolj solidno. Prtljažnega prostora je za 330 litrov, v primeru petih sedežev pa več kot 1100. Explorer je priključni hibrid, samo na elektriko lahko prevozi do 42 kilometrov. Trilitrski turbobencinski šestvaljnik skupaj z elektromotorjem razvije kar 336 kilovatov moči, do 100 km/h potegne skoraj dve toni in pol težko vozilo v šestih sekundah. Pogon je štirikolesni, menjalnik 10-stopenjski samodejni. Kupci morajo za explorerja odšteti najmanj 77 tisočakov, letos naj bi jih prodali 40.
Nov je tudi samopolnilni hibridni model S-max, ki je nadomestil bencinsko in dizelsko različico. Pogonski sklop - 2,5 litrski bencinski štirivaljnik in elektromotor zmore 140 kilovatov sistemske moči. Menjalnik je neskončnostopenjski samodejni, pogon je na sprednji kolesi. Šesti in sedmi sedež sta doplačljiva, že v osnovi pa ju ima nekoliko prostornejši, po novem tudi hibridni model galaxy. Eden najbolj priljubljenih družinskih avtomobilov naj bi leto prepričal 120 slovenskih kupcev, najcenejšega je moč dobiti za malo več kot 33 tisočakov.
V Slovenijo je pred dnevi uradno vstopila Renaultova športna premijska znamka alpine, in sicer z dvosedežnim modelom A110. Alpine je v sedemdesetih letih na francoskih alpskih cestah postala sinonim za športni avtomobil, večkrat je zmagala na reliju Monte Carlo. Karoserija novodobnega A110 je v 96 odstotkih izdelana iz aluminija, tako je masa avtomobila le dobrih 1100 kilogramov, moč 1,8 litrskega štirivaljnega turbomotorja pa znaša ali 250 ali 300 KM. Alpine A110 prihaja v treh različicah, v osnovni, GT, ki je tako športna kot udobna ter različici S, ki je izrazito dirkalna. Sicer je A110 zadnji klasični bencinsko gnani avtomobil znamke, po letu 2024 bodo začeli prihajati le še električni, a še vedno s športnim karakterjem. Cene Alpine A110 se sučejo tam nekje okoli 70 tisočakov, letos naj bi jih prodali okoli 20.
Fordov tourneo connect, ki smo ga pred dnevi predstavili tudi pri nas – gre za izjemnega družinskega večnamenskega enoprostorca, je kot osmi po vrsti med fordovimi vozili pri neodvisni varnostni organizaciji Euro NCAP prejel najvišjo oceno pet zvezdic. Podobno je najvišjo oceno prejel tudi renaultov novi megane E-Tech electric. Tudi vozniki se trudimo, da bi na cesti dosegli najvišjo oceno za varnost.
V minutah za mobilnost še enkrat spomnimo, da je Slovenija geografsko zelo razgibana, da so poti, po katerih hodijo otroci v šolo, zelo zelo različne in da se Slovenija uvršča med države, v katerih je varnost otrok na zelo visokem nivoju.
Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.
Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.
V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.
Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.
Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.
Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.
Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.
Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?
Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.
Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.
Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.
Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.
V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.
Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.
Neveljaven email naslov