Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Deljena mobilnost v hribovitem okolju

19.03.2022

Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.

V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp

Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.

Med Q3 in Q5 se je pri Audiju pred časom vrinil Q4, ki pa ima v oznaki še dodatek: e-tron, torej gre za čistokrvno električno vozilo. Ena od značilnosti avtomobila je, da je to prvi audijev cestni terenec s pogonom na zadnji kolesi – Q4 namreč temelji na Volkswagnovi koncernski platformi, na katero so nameščeni tudi VW ID.3 in ID.4, pa škoda enyaq in cupra born.  Avtomobil je (pričakovano) natančno izdelan iz kakovostnih materialov. Pohvaliti je treba, da so kljub digitalni dobi nekatere nastavitve še vedno mogoče s klasičnimi stikali. Pri zunanji podobi je zadaj najbolj opazna svetlobna povezava čez celo širino avta, spredaj pa (tudi to je ena od posebnosti) je možno oblikovati podobo dnevnih luči na štiri različne načine. Q4 je sicer lahkotno vodljiv in prijazen do voznika, malo pa se zatakne pri pogonu oziroma dosegu. Preizkusili smo Q4 z oznako 40 (obstajata še šibkejši 35 in močnejši 50), kar pomeni 150 kilovatov konične moči, akumulatorski sklop pa lahko shrani do 77 kilovatnih ur električne energije. Glede na težo vozila in vožnjo v hladnih razmerah se poraba približa 30 kilovatnim uram na 100 kilometrov, kar pomeni doseg le približno 250 kilometrov in seveda bolj pogosto polnjenje. Q4 e-tron je model premijske znamke in tudi nudi mnogo tega, kar ga uvršča pred mnoge druge. A za osnovno ceno nekaj čez 52 tisočakov še ne vsebuje nekaterih elementov opreme za več udobja pa tudi varnosti. Z nekaj dodatki je cena testnega vozila tako narasla še za 20 tisočakov.

Električni pogon seveda priznavamo, kaj pa hočemo, in tudi ne dvomimo, da je za nekatere to tudi že ustrezna rešitev mobilnostnih potreb. Ampak zdaj, ko smo po daljšem času imeli priložnost spet voziti se v avtomobilu na dizelski pogon, smo se kar malo zamislili nad grožnjami, da to čez 10 ali malo več let ne bo več mogoče, vsaj tako obetajo ciganke, ki se spoznajo na avtomobilsko prihodnost. Morda nas je še malo bolj stisnilo pri srcu, ker ni šlo za en povprečen dizelski primerek, ampak za odličen dizel v premijskem vozilu. Mercedes C 220 d T AMG line je oznaka za 480 cm dolgega elegantnega karavana. Gre za izjemno udoben in urejen avtomobil, ki pa je obenem s športnim paketom AMG bolj všeč tudi tistim, ki jim klasična eleganca in udobje nista dovolj. Novi C se v marsičem zgleduje po velikem bratu razreda S. Mislimo na veliko avtomobilske pameti, ki jo vsebuje veliki S. Osupljivi so digitalni žarometi: 1,3 milijona svetlobnih točk sestavlja izjemno prilagodljiv svetlobni snop, ki je sposoben na razdalji 100 metrov osvetliti pešca, a ob tem njegove oči pusti v temnem okvirčku, torej ga ne zaslepi. Sicer pa je igranja s svetlobo tudi sicer veliko. Že pri odklepanju vrat se na tleh izriše svetla zvezda, osvetlijo se kljuke, znotraj zasijejo nekateri elementi, potem se zračniki ob hlajenju obarvajo modro, če pa se temperatura dviga, so rdeči. Ambientalna LED osvetlitev je lahko v 64 različnih barvah. Seveda se zna avtomobil tudi pogovarjati. Da ob vseh teh dobrotah, ki jih je še in še, ne pozabimo na pogonski sklop, ki nas je zares izjemno navdušil: dvolitrski dizelski 147-kilovatni štirivaljnik, ki mu za zmanjšanje porabe in večjo ekološko prijaznost pomaga blagi hibridni sistem, menjalnik pa je izjemno uglajen devetstopenjski samodejni. Motor je prožen in učinkovit, povprečna poraba se giblje okoli šest litrov na 100 km, ob daljših potovanjih zna biti tudi blizu pet. Ko na črpalki napolnimo rezervoar, se na računalniku prikaže informacija, da lahko prevozimo okoli 1100 kilometrov. Takega veselja vam za zdaj električni avtomobil tudi približno ne more pričarati. Dostikrat rečemo, da na koncu pride najslajše. Pri avtomobilih je malo drugače, tu je najslajše že mimo, zdaj moramo pogledati na cenik: 53 tisočakov; z nekaj dodatki, ki jih je imel testni C (žal je treba doplačati tudi aktivni tempomat), pa 66 tisočakov.

Volkswagnov T-roc je eden tistih modelov, ki je v prodajnem smislu prijetno presenetil in je po petih letih eden pomembnejših modelov znamke. Križanec, ki so jih izdelali že več kot milijon, pri nas pa letno prodali več kot tisoč, je s prenovo spredaj dobil drugačne žaromete, kupci lahko izberejo tudi matrično LED tehnologijo, nekoliko drugačni so tudi zadnji odbijač in platišča. Precej je spremenjena potniška kabina, kjer je podobno kot pri polu in golfu praktično vse lahko uravnavati z dotikom. T-roc je na voljo tudi kot kabriolet. Cena za osnovno različico z litrskim 81 kilovatnim bencinskim motorjem se bo začela pri 22.500 evrih, a za to po izkušnjah ne bo kaj dosti povpraševanja. Kupci bodo segali predvsem po višjih in dražjih paketih style in R-line. Od bencinskih so na voljo še 1.5 TSI s 110 kilovati ter dvolitrski s 140 kilovati in v T-rocu z oznako R še tak z 221 kilovati in štirikolesnim pogonom.

V zadnjem času smo videli nekaj prav atraktivno oblikovanih avtomobilov, mednje sodi prav gotovo tudi novi Peugeot 308, tudi kot prvi model znamke z novim logotipom. Privlačen videz in prepoznaven stil so zdaj potrdili tudi člani mednarodne žirije izbora Red Dot Award, ki so mu podelili nagrado v kategoriji avtomobilov in motornih koles. Čeprav lepota tudi pri avtomobilih še zdaleč ni vse, pa je prvi pogled lahko usoden.

 


Avtomobilsko prometne minute

866 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Deljena mobilnost v hribovitem okolju

19.03.2022

Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.

V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp

Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.

Med Q3 in Q5 se je pri Audiju pred časom vrinil Q4, ki pa ima v oznaki še dodatek: e-tron, torej gre za čistokrvno električno vozilo. Ena od značilnosti avtomobila je, da je to prvi audijev cestni terenec s pogonom na zadnji kolesi – Q4 namreč temelji na Volkswagnovi koncernski platformi, na katero so nameščeni tudi VW ID.3 in ID.4, pa škoda enyaq in cupra born.  Avtomobil je (pričakovano) natančno izdelan iz kakovostnih materialov. Pohvaliti je treba, da so kljub digitalni dobi nekatere nastavitve še vedno mogoče s klasičnimi stikali. Pri zunanji podobi je zadaj najbolj opazna svetlobna povezava čez celo širino avta, spredaj pa (tudi to je ena od posebnosti) je možno oblikovati podobo dnevnih luči na štiri različne načine. Q4 je sicer lahkotno vodljiv in prijazen do voznika, malo pa se zatakne pri pogonu oziroma dosegu. Preizkusili smo Q4 z oznako 40 (obstajata še šibkejši 35 in močnejši 50), kar pomeni 150 kilovatov konične moči, akumulatorski sklop pa lahko shrani do 77 kilovatnih ur električne energije. Glede na težo vozila in vožnjo v hladnih razmerah se poraba približa 30 kilovatnim uram na 100 kilometrov, kar pomeni doseg le približno 250 kilometrov in seveda bolj pogosto polnjenje. Q4 e-tron je model premijske znamke in tudi nudi mnogo tega, kar ga uvršča pred mnoge druge. A za osnovno ceno nekaj čez 52 tisočakov še ne vsebuje nekaterih elementov opreme za več udobja pa tudi varnosti. Z nekaj dodatki je cena testnega vozila tako narasla še za 20 tisočakov.

Električni pogon seveda priznavamo, kaj pa hočemo, in tudi ne dvomimo, da je za nekatere to tudi že ustrezna rešitev mobilnostnih potreb. Ampak zdaj, ko smo po daljšem času imeli priložnost spet voziti se v avtomobilu na dizelski pogon, smo se kar malo zamislili nad grožnjami, da to čez 10 ali malo več let ne bo več mogoče, vsaj tako obetajo ciganke, ki se spoznajo na avtomobilsko prihodnost. Morda nas je še malo bolj stisnilo pri srcu, ker ni šlo za en povprečen dizelski primerek, ampak za odličen dizel v premijskem vozilu. Mercedes C 220 d T AMG line je oznaka za 480 cm dolgega elegantnega karavana. Gre za izjemno udoben in urejen avtomobil, ki pa je obenem s športnim paketom AMG bolj všeč tudi tistim, ki jim klasična eleganca in udobje nista dovolj. Novi C se v marsičem zgleduje po velikem bratu razreda S. Mislimo na veliko avtomobilske pameti, ki jo vsebuje veliki S. Osupljivi so digitalni žarometi: 1,3 milijona svetlobnih točk sestavlja izjemno prilagodljiv svetlobni snop, ki je sposoben na razdalji 100 metrov osvetliti pešca, a ob tem njegove oči pusti v temnem okvirčku, torej ga ne zaslepi. Sicer pa je igranja s svetlobo tudi sicer veliko. Že pri odklepanju vrat se na tleh izriše svetla zvezda, osvetlijo se kljuke, znotraj zasijejo nekateri elementi, potem se zračniki ob hlajenju obarvajo modro, če pa se temperatura dviga, so rdeči. Ambientalna LED osvetlitev je lahko v 64 različnih barvah. Seveda se zna avtomobil tudi pogovarjati. Da ob vseh teh dobrotah, ki jih je še in še, ne pozabimo na pogonski sklop, ki nas je zares izjemno navdušil: dvolitrski dizelski 147-kilovatni štirivaljnik, ki mu za zmanjšanje porabe in večjo ekološko prijaznost pomaga blagi hibridni sistem, menjalnik pa je izjemno uglajen devetstopenjski samodejni. Motor je prožen in učinkovit, povprečna poraba se giblje okoli šest litrov na 100 km, ob daljših potovanjih zna biti tudi blizu pet. Ko na črpalki napolnimo rezervoar, se na računalniku prikaže informacija, da lahko prevozimo okoli 1100 kilometrov. Takega veselja vam za zdaj električni avtomobil tudi približno ne more pričarati. Dostikrat rečemo, da na koncu pride najslajše. Pri avtomobilih je malo drugače, tu je najslajše že mimo, zdaj moramo pogledati na cenik: 53 tisočakov; z nekaj dodatki, ki jih je imel testni C (žal je treba doplačati tudi aktivni tempomat), pa 66 tisočakov.

Volkswagnov T-roc je eden tistih modelov, ki je v prodajnem smislu prijetno presenetil in je po petih letih eden pomembnejših modelov znamke. Križanec, ki so jih izdelali že več kot milijon, pri nas pa letno prodali več kot tisoč, je s prenovo spredaj dobil drugačne žaromete, kupci lahko izberejo tudi matrično LED tehnologijo, nekoliko drugačni so tudi zadnji odbijač in platišča. Precej je spremenjena potniška kabina, kjer je podobno kot pri polu in golfu praktično vse lahko uravnavati z dotikom. T-roc je na voljo tudi kot kabriolet. Cena za osnovno različico z litrskim 81 kilovatnim bencinskim motorjem se bo začela pri 22.500 evrih, a za to po izkušnjah ne bo kaj dosti povpraševanja. Kupci bodo segali predvsem po višjih in dražjih paketih style in R-line. Od bencinskih so na voljo še 1.5 TSI s 110 kilovati ter dvolitrski s 140 kilovati in v T-rocu z oznako R še tak z 221 kilovati in štirikolesnim pogonom.

V zadnjem času smo videli nekaj prav atraktivno oblikovanih avtomobilov, mednje sodi prav gotovo tudi novi Peugeot 308, tudi kot prvi model znamke z novim logotipom. Privlačen videz in prepoznaven stil so zdaj potrdili tudi člani mednarodne žirije izbora Red Dot Award, ki so mu podelili nagrado v kategoriji avtomobilov in motornih koles. Čeprav lepota tudi pri avtomobilih še zdaleč ni vse, pa je prvi pogled lahko usoden.

 


28.01.2023

Električna mobilnost: Najprej hvalnica, nato žalostinka

Danes pa nekaj o električni mobilnosti … Začeli bomo, kot se za temo spodobi, s hvalnico, potem pa bomo nepričakovano končali z žalostinko. Najprej k boljši polovici zgodbe. Dolgo so napovedovali, končno pa se je tudi pred našo redakcijo ustavil Fordov mustang. A ne ena tistih legendarnih osemvaljnih pošasti novega sveta, temveč mustang mach-e. Veliko črnila, vsaj toliko kot žolča, je bilo prelitega o tem, ali električno vozilo lahko nosi sveto ime; predvsem zato, ker predstavlja čisto nasprotje originala, a kdo smo mi, da sodimo. "Mustang enako dišal bi z imenom drugim!" Električni mustang, vsaj tako električni poznavalci, je za zdaj ena redkih konkurenc Tesli. Če ga že ne presega. Zajetno, prekrasno izrisano in vsaj za Forda izjemno prestižno izdelano vozilo je to. Skoraj popolne oblike, ki zajema vse sodobne oblikovalske trende, a se spogleduje tudi s tradicijo ameriških mišičnjakov, je naphano s tehnologijami, ki jih, vsaj običajni smrtnik, sreča prvič. Odpiranje vrat z gumbom že sodi mednje. Vozilo upravljamo prek računalniške tablice in skoraj ni komponente vozila, vožnje ali počutja, na katero voznik ne more vplivati. Za tiste, ki jih digitalizacija ne zanima, zna biti precej zamudno, polno vklopljen mustang pa kaže velike apetite po avtonomni vožnji. In zdaj k električnemu pogonu. Tudi ta je vrhunski, moč skoraj dvestotih kilovatov je v našem primeru služila štirikolesnemu pogonu. O udobju in preostalih prednostih električne vožnje vemo že veliko, a mustang mach-e vsa dognanja le še potencira. In mimogrede; človek, ki je dal hitrosti zvoka ime, se je rodil na Velikem Slatniku na Dolenjskem in tako naš mustang še bolj kredibilno vozi po slovenskih cestah. Ki pa odprejo drugi del današnje zgodbe. Marketinškim pravljicam o dosegu več kot 500 km seveda ne verjame nihče. Zato smo si domišljali, da v zimskih razmerah, ko je baterija hladna in grelna telesa za udobje potnikov vključena, mustang zmore 380 km. Pot nas je vodila iz Maribora do Mirna na Primorskem. Ob avtocestnem križu se Petrol diči tudi z nekaj ultra hitrimi polnilnicami in na eni takih, ob avtocesti mimo Maribora, začnemo potovanje. Mustang ubogljivo golta do 90 kw na uro, to pomeni pol ure do 80 %. Kot priporoča tovarna. Odpravimo se na tisto znamenito kavo, ki jo teoretiki električne vožnje priporočajo kot sprostitev med polnjeni. Po pol ure je baterija napolnjena do polovice, ker se je postaja po petnajstih minutah naveličala. Malo človeku dvigne tlak, a do Ljubljane ga električno udobje zaziba v malodušje. Sodova polnilnica, počivališče Ljubljana Barje - sever. Ne dela. Klic na vzdrževanje, »poslali bomo nekoga!«. Do Loma se komaj privlečemo, ker vrhniški klanec srka energijo kot rejen trot sladek nektar. Na Lomu vse dela, postanek je dolg, a prebijemo se do Mirna. Tam ima polnilnico Petrol … Ne sicer hitro, a ker sta nam na voljo ves popoldan in del večera, naj bi se mustang napolnil v šestih urah. Ob devetih zvečer se vrnemo k vozilu, polnilnico je vrglo ven pri 53 %. Ob vračanju nas v Blagovici pozdravi še Sodova polnilnica, ki se z listkom opravičuje, ker ne dela. In zdaj h končni ugotovitvi. Kdo, za božjo voljo, bo zavpil, da je cesar gol?! Od žurnalizma je to očitno preveč pričakovati, a tako hvaljena električna mobilnost je verjetno največji marketinški nateg v zgodovini in hkrati tudi kolosalen uspeh v cenjenem cehu prodajalcev megle. Mustang je pri vsem tem sicer bolj malo kriv. Mogoče le toliko, da s svojo ceno okoli 90 tisoč evrov pač ne pomaga k socialni pravičnosti, ki je tudi eden temeljev zelenega prehoda. A javna infrastruktura vsaj v Sloveniji je tako bizarna, da električna mobilnost deluje kot slaba šala. Kdaj bo kdo končno rekel bobu bob in prenehal nasilno promovirati tehnologijo, ki mobilnosti odvzema njeno bistvo? Se pravi mobilnost samo, da ne govorimo, kako zelo je voznik ves čas pod stresom, ker mu razlika med kilometri do cilja in kilometri do polnilnice ves čas pleše pred očmi. Da sploh ne govorimo, kako so krvosesni trgovci z energenti v trenutku izkoristili tudi električne polnilnice kot tovarne dobička in polnjenje do 100 kilometrov dosega je na super hitrih polnilnicah stroškovno že zelo blizu vožnji agregata z notranjim izgorevanjem. Tako opevana električna mobilnost je velik, pomemben in koristen preskok naredila recimo pri kolesih in kolesarstvu, značilno pa je, da je motoristi kot revolucionaren in neodvisen del udeležencev v prometu nočejo niti povohati. Avtomobili so nekje vmes. Prepomembni, da bi električne avtomobile povsem zanemarili, a preveč štorasti in s preveč bazičnimi težavami, da bi jim posvečali čeprav samo odstotek od te pozornosti, ki so je deležni danes.


21.01.2023

Vračanje razsvetljave na nekatere odseke cest

V zadnjem času se je veliko govorilo o varčevanju z energijo, o tem, da je treba zmanjšati porabo tudi z ugašanjem razsvetljave na določenih delih slovenskih avtocest in hitrih cest. Ugašalo se je tudi drugod po Evropi, odzvali so se tudi pri DARS-u in ponekod razsvetljavo ugasnili ali zmanjšali. No, potem pa je prevladalo mnenje, da mora biti skrb za varnost udeležencev v prometu na prvem mestu in DARS je vse prižgal nazaj. O razsvetljenosti razmišlja Andrej Brglez.


14.01.2023

Polnilnice električnih avtomobilov

O električnih avtomobilih zadnje čase govorimo veliko, z njimi pa prihaja tudi vedno večja potreba po električni energiji in seveda po vedno večjem številu polnilnih mest. Polnilne postaje imamo lahko doma, lahko polnimo v podjetju, v službi, potem pa imamo na voljo še javne polnilnice, kjer pa imamo več različnih ponudnikov, ki zahtevajo tudi vsak svojo kartico. A zdaj se že pojavljajo polnilnice, kjer lahko črpanje energije plačamo enostavno tako, da prislonimo svojo kreditno kartico. To seveda bistveno poenostavi polnjenje oziroma plačilo električne energije. O možnostih in načinih polnjenja električnih vozil bo govoril Andrej Zadravec iz podjetja Etrel. Vozili smo fordov potniški transit z dizelskim motorjem, opozorimo na prihod novega transita – dostavnika na električni pogon. V ponedeljek razglasimo tudi Slovenski avto leta 2023.


31.12.2022

(Ne)optimistične napovedi za 2023

Zgodovina avtomobilizma, ki je tudi zgodovina civilizacije zadnjega stoletja in pol, se na podlagi riše kot črta na grafu, ki nenehno vodi navzgor. Nekajkrat je sicer preskočila, a tako avtomobilski trgi kot proizvajalci tehnologije in seveda tudi kupci in vozniki se že desetletja iz leta v leto trudijo za napredek. Ali pa le uživajo v njegovih prednostih. Največje krizno obdobje je avtomobilska industrija pravzaprav doživela v zadnjih treh letih, ko so se razmišljanju o vlogi avtomobila pri ekološkem odmiranju planeta pridružile še težave z zastojem družb med pandemijo. In v zadnjem letu z vojno v Ukrajini. Človek bi pričakoval, da se bo po premaganih težavah nadaljevalo tam, kjer se je končalo, in danes nas proizvajalci in usmerjevalci v mobilnost že prepričujejo, da je tako; a dovolite nam ob koncu leta nekaj bolj kritičen pogled na ta avtomobilski trenutek. Proizvodne verige naj bi se znova vzpostavile, elektronski elementi in trg s surovinami naj bi se stabilizirali in tudi cene energentov se bodo prej ali slej umirile. Iz napovedi za leto 2023 torej veje optimizem, a beseda na ulici oziroma na cesti je vsaj malo drugačna. Boleče in neizpodbitno dejstvo je, da so se avtomobili podražili. Inflacija, stara znanka iz jugoslovanskih časov, nas je znova obiskala in če kaj, se znajo kupci avtomobilov na teh prostorih v inflacijskih razmerah primerno vesti. Prvo, kar smo storili, je bilo, da smo se obrnili na trg rabljenih vozil. Številke sicer govorijo v prid tistemu, ki jih interpretira v svojo korist, a spet so vzniknili dvorišča, kontejnerji, sivi uvozi in podobne prakse, ki slovenski avtomobilski trg zalagajo z vozili iz avtomobilsko najrazvitejših držav. Od nas nato vodi pot še dlje na jug, v nikoli prekinjeni reki rabljene pločevine. To je za varnost, tehnološko in ekološko sodobnost ter ne nazadnje tudi za nacionalno ekonomijo izrazito slabo. Če nič drugega, trpi prometna varnost, saj je avtomobilski industriji uspelo povečati varnost vozil in nikakor ni vseeno, ali sedite v sodobnem ali v avtomobilu izpred desetletja in več. A industrija, s tem pa tudi trgovci, nikakor niso pripravljeni prevzeti na svoja pleča deleža inflacijskega tveganja; še več … Niso se pripravljeni odpovedati niti delčku dobička oziroma so ga ob pomoči dobrega starega tržnega špekuliranja še povečali. Cene avtomobilov so za slovensko družbeno-ekonomsko realnost presegle meje spodobnosti in sodobni avto srednjega razreda nikakor ne komunicira več s prejemki slovenske družine srednjega razreda … Pričakovati družbeno odgovorno ravnanje od trgovcev in industrije je romantično in naivno, kot je tudi naivno pričakovati, da bodo izdelovalci enkrat sprevideli, kako velik je razkorak med oglaševanjem in ponudbo električnih vozil ter pripravljenostjo periferne infrastrukture za nastop električne mobilnosti… Pa tudi, ne nazadnje, sposobnost električnega avtomobila, da zadovolji nekaj zahtevnejša pričakovanja, če se že moramo strinjati, da električni avto po tridesetih letih nenehnega razvoja nekako obvlada osnove mobilnosti … Skratka: v letu 2022 sta se avtomobilska realnost in oglaševana avtomobilska pravljica večkrat razšli do prav komičnih razsežnosti, saj oglasom med vremenom in športom kaže verjeti prav toliko kot Božičku.


24.12.2022

Z manjšim številom avtomobilov ustvariti večji dobiček

Pred leti so pri italijanskem Ferrariju uvedli zanimiv način izdelave oziroma prodaje avtomobilov: izdelati vsako leto točno določeno število avtomobilov, niti enega več, a te prodati po višnji ceni. Torej, moto je bil: z manjšim številom avtomobilov ustvariti večji dobiček. Andrej Brglez in Janez Martinčič ugotavljata, da se nekaj podobnega zdaj dogaja na celotnem avtomobilskem trgu: prodajne številke so manjše, dobiček pa je večji. Kupci torej plačujemo občutno več – koliko časa še?


17.12.2022

Evropski avto leta se tokrat pripelje že v januarju

Že skoraj pol stoletja evropski avtomobilistični novinarji vsako leto izbirajo Evropski avto leta. Letos je v žiriji 61 novinarjev iz 23 evropskih držav. Znanih je že sedem finalistov, med temi se na koncu izbere zmagovalca. Novost je tokrat, da bo razglasitev že kmalu po novem letu – drugače kot prejšnja leta, ko so naziv podeljevali v okviru ženevskega avtomobilskega salona v začetku marca. Več o izboru pove naš predstavnik v žiriji Sebastijan Plevnjak


03.12.2022

Digitalizacija in starejši vozniki

Zagotovo drži, da si velika večina starejših šoferjev želi, da bi ostali za volanom, torej aktivni vozniki čim dlje. Ne nazadnje si tudi vsa družba želi, da bi starejši vozili še dolgo, saj je to koristno in dobro za mnoge in na mnogih področjih. Zadnje čase se organizira več tako imenovanih osvežitvenih tečajev voženj za starejše, kjer mnogi starejši vozniki ugotovijo marsikaj. Slišimo eno od udeleženk in Andreja Brgleza. Določeni so finalisti za Slovenski avto leta 2023: Alfa romeo tonale, Peugeot 308, Opel astra, Citroen C5 X in Toyota corolla cross.


26.11.2022

Digitalizacija DARS

Digitalizacija dandanes prodira – lahko bi rekli v vse pore našega življenja. Ker se naša oddaja ukvarja z mobilnostjo, smo preverili, kako je s temi rečmi pri Družbi za avtoceste, kjer so seveda z digitalizacijo v in ob avtocesti že dolgo na ti. Predvsem nas zanima, kako je s trasnimi oziroma predorskimi projekti in kako zbirajo informacije in jih posredujejo uporabnikom nadzorni centri. Podrobneje razloži direktor projektov pri DARS Ulrich Zorin. Potem se še zapeljemo – kot se spodobi v današnjih časih, z dvema na električni pogon.


19.11.2022

Kaj vse vpliva na obrabo in oprijem zimske pnevmatike

Zadnjič smo povedali nekaj o tem, kako izbrati ustrezne zimske pnevmatike, kako nam lahko pomagajo primerjalni testi, danes pa izvemo več o tem, kako se proizvajalci pnevmatik trudijo izdelati pnevmatiko, ki bi bila čim bolj idealna za vožnjo v hladnih in mokrih razmerah. Kaj vse vpliva na obrabo in oprijem zimske pnevmatike, najprej pa sploh o tem, katere so bistvene razlike med letno in zimsko pnevmatiko, pove Uroš Suhadolc iz tehnične podpore kupcem pri GoodYear Slovenija. Ja, verjemite, bistvena razlika je v oprijemu in tudi v dolžini zavorne poti, če se v zimskih razmerah vozimo z zimskimi ali letnimi pnevmatikami, o tem sem se že večkrat prepričal tudi sam. No, verjamem, da boste sami naredili tako, kot je prav.


12.11.2022

Izbira gum

Pri izbiri gum za avtomobil nam lahko izdatno pomagajo primerjalni testi, ki jih že leta izvajajo avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, pri nas AMZS in Zveza potrošnikov Slovenije. V tem času so aktualne zimske gume, zato se tokrat posvetimo tem. Vprašanje pa je, ali znamo uporabniki ustrezno razbrati podatke o lastnostih posamezne gume, ki skupaj potem tvorijo končno oceno. Kako torej ugotoviti, katere gume bi bile primerne za nas oziroma naš avtomobil in kako ovrednotiti tiste, ki jih testi ne zajamejo. Sogovornik je Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije. Danes še posebej trezni zapeljemo osveženo škodo karoq in opozorimo na prihod novega forda tourneo connect.


05.11.2022

Reševalni pas rešuje življenja

Najbrž ni skoraj nikogar, ki ne bi pred leti videl zanimivega posnetka gasilca, ki v polni gasilski opremi teče pred gasilskim vozilom in nagovarja voznike, ki so stali v dveh kolonah, naj se umaknejo levo oziroma desno in tako omogočijo prosto pot gasilcem do kraja nesreče. Gasilec Anže Albreht, pripadnik PGD Dolnji Logatec, se je tedaj odločil, da je treba nekaj storiti, spremeniti, da takih težav s prihodom reševalnih vozil na kraj nesreče ne bi bilo več. Ustanovljeno je bilo društvo Ustvarimo reševalni pas. Zdaj, po desetih letih nam je voznikom ustvarjanje reševalnega pasu že zelo domače.


29.10.2022

Moderni žarometi v času slabše vidljivosti

Jesenski čas prinaša na cesti tudi spremenjene pogoje, slabše, kar zadeva vidljivost. Dnevi so krajši, tudi megla se pojavlja, tako je še pomembneje, kakšna svetila imamo na svojih avtomobilih. Prav neverjetno je, kakšna razlika je lahko v vidljivosti z različnimi žarometi, moderna tehnika ponuja številne rešitve, ki omogočajo, da avto v bistvu vidi tudi tisto, česar človeško oko ne more, razloži Andrej Brglez. Zapeljemo z bavarskim športnim terencem in predstavimo nekaj novosti, ki so tako ali drugače povezane z elektriko.


15.10.2022

Športno hiter avtomobil, ki ga žene elektrika

Tokrat sedimo zelo nizko - v avtomobilu, ki je športno glasen le še v tej generaciji, potem pa bo utihnil – sicer bo še športno hiter, a gnan na elektriko. Potem bomo sedli nekoliko višje, v športnega terenca, pri pogonu pa bo že sodelovala tudi elektrika. Preverimo še, kateri je najbolj prodajani priključni hibrid v Evropi, pa kako sta se odrezala naša predstavnika na mednarodnem tekmovanju Najboljši za volanom in kako Nissan pospešuje dostop do električnih vozil in širi namestitev polnilnih mest.


08.10.2022

Varnost voznikov B-kategorije, ki po novem lahko vozijo tudi nekatere motorje

Kdo zavre prej: avto, motor ali tovornjak? To soboto bodo v ospredju motoristi in njihova varnost, s poudarkom na novih voznikih B-kategorije, ki lahko odslej vozijo tudi nekatere motorje. Janez in Andrej bosta govorila o predvidevanju in zaviranju; varnostna razdalja pri motorju je namreč drugačna kot pri avtomobilu, vozniki motorja pa ob tem zmotno mislijo, da so sposobni zavreti hitreje in učinkoviteje kot v avtomobilu. Zapeljemo pa tudi privlačnega premijskega DS4 in napovemo prihod naslednjega toyotinega športnega terenca, to je corolla cross.


01.10.2022

Evropskemu zelenemu dogovoru sledi tudi Slovenija

Ministrstvo za infrastrukturo je pred dnevi v javno obravnavo posredovalo predlog Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu.


24.09.2022

Pametna mesta tudi pri nas

Že večkrat se je pokazalo, da nas tehnologija na nekem področju prehiteva, da pogosto ponuja več kot mi izkoristimo. Tako je tudi na področju mobilnosti. Pametna mesta – ta oznaka se pogosto uporablja, ampak verjetno niti točno ne vemo, kaj naj bi to pomenilo, je pa jasno, da se ponekod že natančneje razmišlja in načrtuje, kaj in kako naj bi ponujali uporabnikom, da bi jih pritegnili, da bi izkoristili določene rešitve, ki se ponujajo. Razloži Andrej Brglez. Zapeljeta nas velik potovalni enoprostorec in eden najbolj izpopolnjenih motociklov današnje dobe. Spomnimo pa se tudi, da nas je v tednu mobilnosti obiskal avtobus H2.City Gold, ki ga poganjajo vodikove celice.


17.09.2022

Ali je avtomobil res lahko sovražnik dobrega življenja?

Na spletni strani evropskega tedna mobilnosti najdemo naslov "Kako je avtomobil postal sovražnik dobrega življenja?". No, avtu bi težko naložili tako breme, podobno kot je s prometno varnostnega vidika narobe govoriti, da je avto povzročil prometno nesrečo. Je sicer mogoče, a sila redko. Problem je drugje, in sicer da smo se ljudje ob pomoči avtomobila, ki za svoje premikanje porablja fosilna goriva in s tem seveda onesnažuje okolje, v dobrem stoletju tako udobno, dobro in trajnostno povezali, da je prehod na drugačno obliko mobilnosti pač težak, predvsem pa postopen. Ob okoljskem pa je zraven še vedno močan ekonomski interes, poudarja Andrej Brglez. Zapeljemo osvežen dacia duster in novi jogger ter električno corso.


10.09.2022

Stara tehnologija za visoko ceno

Ta vikend poteka srečanje voznikov kultnih motociklov Harley Davidson v Avstriji ob Baškem jezeru. Gre za eno največjih moto zborovanj, kjer je parkiranih na tisoče motorjev z značilnim globokim glasom, ki so znani tudi po nenavadnih oblikah in barvah, po obilici kroma in tudi po precej visokih cenah. Lastniki prihajajo iz vseh vetrov in iz zelo različnih družbenih okolij. Andrej Brglez je bil včeraj na srečanju, strnil bo vtise in skušal razložiti, zakaj je Harley Davidson taka religija in kljub tehnologiji, ki je stara več desetletij, še vedno kralj segmenta tovrstnih motociklov. Zapeljemo hyundijevo hibridno kono in BMWjev motocikel R 18 Transcontinental, ki bi lahko "hodil v zelje" prav Harleyu.


03.09.2022

Razmere na trgu avtomobilov se spreminjajo

Tranzicija v mobilnosti se napoveduje že nekaj časa, na različne načine. Nekatere spremembe se že dogajajo, druge se nakazujejo, kako hitro bo vse skupaj šlo, še ne vemo. Da se nekatere stvari (tudi v mobilnosti) prvič zgodijo v ZDA in potem pljusknejo v Evropo, tudi tega smo že vajeni. No, pred kratkim je prvi mož Forda na nek način napovedal, da bo spremenil način prodaje oziroma pritisnil na svoje prodajalce, ker so se razmere na trgu spremenile, prodajalci pa so se spretno prilagodili in predvsem občutno dvignili cene avtomobilom. A da bi Ford, ki je začel s prodajo preko posrednikov, zdaj odrezal roko, ki ga hrani, ne bo šlo, pravi Andrej Brglez.


02.07.2022

Predelava kombijev v počitniške dome

Industrija kamp prikolic in avtodomov v zadnjih letih izjemno raste, tako je tudi uporabnikov vedno več. Nekateri jih kupujejo, drugi si jih izposojajo, tretji spet si kar sami predelajo različna prevozna sredstva. Novi hipijevski potovalni duh se pojavlja, a je precej drugačen od tistega, ki je bil v modi pred desetletji. Zdaj mora biti vse pri roki, udobno in moderno, pa čeprav je uradni moto, da se vračamo k naravi.


Stran 4 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov