Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z razvojem tehnologij v avtomobilski industriji se večajo tudi možnosti invalidov, da postanejo samostojni vozniki. Mobilnost seveda krepko pripomore tudi k večji vključenosti v družbo. A težava je, da je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila. V društvu za mobilnost invalidov Moja pot so tako na platformi YouTube objavili štiri spote, ki opozarjajo na omenjeno problematiko. No, nekateri še vedno parkirajo na mestih označenih za invalide, a Andrej Brglez opozarja, da ni težava samo v tem. Nekateri parkirajo tik ob rumeni črti ali celo s kolesi na njej in že s tem invalidom povzročajo težave. Mnogi premalokrat pomislimo na to.
Žal je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila.
Z razvojem tehnologij v avtomobilski industriji se večajo tudi možnosti invalidov, da postanejo samostojni vozniki. Mobilnost seveda krepko pripomore tudi k večji vključenosti v družbo. A težava je, da je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila. V društvu za mobilnost invalidov Moja pot so tako na platformi YouTube objavili štiri spote, ki opozarjajo na omenjeno problematiko. No, nekateri še vedno parkirajo na mestih označenih za invalide, a Andrej Brglez opozarja, da ni težava samo v tem. Nekateri parkirajo tik ob rumeni črti ali celo s kolesi na njej in že s tem invalidom povzročajo težave. Mnogi premalokrat pomislimo na to.
Čeprav so zadnje čase v modi avtomobili, v katerih se sedi nekoliko višje, se mi ne pritožujemo nad avtomobiloma, ki sta nas obiskala pred kratkim. Za prvega se že dolgo ve, da ima vse, kar imajo veliki, danes trdimo podobno tudi za drugega. Vozili smo renaulta clia in škodo fabio. Clio z nacionalno oznako I Feel Slovenia ponuja nekaj dodatkov, ki so vozniku v veselje, recimo 360-stopinjski nadzor okolice, pa sistem za nastavitev voznih programov, LED žaromete s sistemom samodejnega preklopa med kratkim in dolgim svetlobnim snopom, vsebuje pa tudi dobro delujočo multimedijsko napravo. Samodejne klimatske naprave in kartice za prostoročno odklepanje ter še nekaj dodatkov, ki poskrbijo, da je tak clio tudi na pogled atraktivnejši, ne bomo posebej omenjali. Kar zadeva vozne lastnosti, ne bi smeli imeti pripomb. Avtomobil je dobro vodljiv in ubogljiv, res pa je, da od 67-kilovatnega litrskega trivaljnika ne smemo pričakovati preveč. Če smo v avtu sami, potem je živahen in poskočen, če ga napolnimo s potniki in prtljago, pa bi si včasih želeli malo več moči oziroma si moramo pomagati s pogostejšim prestavljanjem šeststopenjskega menjalnika – takrat tudi poraba preseže mejo šestih litrov. Clio I Feel Slovenia stane dobrih 16 tisočakov in v tej izvedbi zagotovo pomeni zelo solidno razmerje med ceno, opremo in kakovostjo. Ne dvomimo, da bo še naprej najbolje prodajan avtomobil v Sloveniji – s tem posebnim paketom se še bolj približuje slovenskemu kupcu.
Ena izmed resnih konkurentk Renaultevemu cliu je zagotovo škoda fabia. V zadnji generaciji prihaja kar občutno daljša (zdaj je s 411 cm tudi za 6 cm daljša od clia); ker je tudi za skoraj 5 cm širša, je njena podoba tudi dosti privlačnejša. Med tekmece prihaja brez sramu, saj je obdarjena z napredno tehnologijo iz koncerna, ob vsej moderni ponudbi pa imajo pri Škodi v rokavu še nekaj posebnosti. Ena teh je recimo dežnik v vratih, ki je bil pred leti najprej le v največjem superbu, značilnost pa je tudi kopica odlagalnih mest. Da je fabia avtomobil, ki bi bil rad še bolj družinski, dokazuje tudi možnost pritrditve otroškega sedeža na sovoznikov sedež – ta ima tudi poklopljiv naslon. Ob tem, da je nova fabia večja in pametnejša, je treba poudariti tudi, da je notranjost že na pogled sodobnejša, opazni so dobri materiali in natančnejša izdelava. Testno fabio je poganjal litrski 70-kilovatni bencinski trivaljnik, ki dobro sodeluje s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, ugotovili smo povprečno porabo blizu šest litrov. Dodajmo še to, da je fabia primerljiva s cliem, tudi kar zadeva ceno – s kar bogato opremo ambition pridemo na dobrih 16 tisočakov. Obiskala sta nas torej avtomobila iz manjšega razreda, v katerem pa mnogi že iščejo in tudi najdejo zelo solidne družinske prevoznike.
Zdaj pa naprej k tistim velikim, največjim. Pri Audiju so prenovili svojo 519 oziroma v podaljšani izvedbi 532 cm dolgo admiralsko ladjo z oznako A8. Omembe vredni so novi žarometi, ki poleg običajnih svetilnih diod in matričnega snopa vsebujejo kar 1,3 milijona zrcalc, ki delijo svetlobo na mikroskopsko majhne pike in izjemno natančno razporejajo svetlobni snop pred avtomobilom. Vozilo zdaj premore več kot 40 elektronskih sistemov, nekaj jih je v serijski opremi. V motorni ponudbi sta trilitrska šestvaljnika – še vedno turbodizelski z 210 kilovati in bencinski z 250-imi, ter v najbolj športnem modelu S8 štirilitrski bencinski osemvaljnik s 420 kilovati moči. Priključno hibridna kombinacija bencinskega in električnega motorja razvije 338 kilovatov. Najcenejši A8 stane malo pod sto tisočakov.
Še lexus danes omenimo. Pokazali so svoj novi model RZ. Gre za električnega križanca z dvema elektromotorjema – na sprednji osi 150, na zadnji pa 80 kilovatov, torej z 230 kilovati sistemske moči in dosegom čez 400 kilometrov. K nam se po napovedih pripelje v začetku prihodnjega leta.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Z razvojem tehnologij v avtomobilski industriji se večajo tudi možnosti invalidov, da postanejo samostojni vozniki. Mobilnost seveda krepko pripomore tudi k večji vključenosti v družbo. A težava je, da je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila. V društvu za mobilnost invalidov Moja pot so tako na platformi YouTube objavili štiri spote, ki opozarjajo na omenjeno problematiko. No, nekateri še vedno parkirajo na mestih označenih za invalide, a Andrej Brglez opozarja, da ni težava samo v tem. Nekateri parkirajo tik ob rumeni črti ali celo s kolesi na njej in že s tem invalidom povzročajo težave. Mnogi premalokrat pomislimo na to.
Žal je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila.
Z razvojem tehnologij v avtomobilski industriji se večajo tudi možnosti invalidov, da postanejo samostojni vozniki. Mobilnost seveda krepko pripomore tudi k večji vključenosti v družbo. A težava je, da je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila. V društvu za mobilnost invalidov Moja pot so tako na platformi YouTube objavili štiri spote, ki opozarjajo na omenjeno problematiko. No, nekateri še vedno parkirajo na mestih označenih za invalide, a Andrej Brglez opozarja, da ni težava samo v tem. Nekateri parkirajo tik ob rumeni črti ali celo s kolesi na njej in že s tem invalidom povzročajo težave. Mnogi premalokrat pomislimo na to.
Čeprav so zadnje čase v modi avtomobili, v katerih se sedi nekoliko višje, se mi ne pritožujemo nad avtomobiloma, ki sta nas obiskala pred kratkim. Za prvega se že dolgo ve, da ima vse, kar imajo veliki, danes trdimo podobno tudi za drugega. Vozili smo renaulta clia in škodo fabio. Clio z nacionalno oznako I Feel Slovenia ponuja nekaj dodatkov, ki so vozniku v veselje, recimo 360-stopinjski nadzor okolice, pa sistem za nastavitev voznih programov, LED žaromete s sistemom samodejnega preklopa med kratkim in dolgim svetlobnim snopom, vsebuje pa tudi dobro delujočo multimedijsko napravo. Samodejne klimatske naprave in kartice za prostoročno odklepanje ter še nekaj dodatkov, ki poskrbijo, da je tak clio tudi na pogled atraktivnejši, ne bomo posebej omenjali. Kar zadeva vozne lastnosti, ne bi smeli imeti pripomb. Avtomobil je dobro vodljiv in ubogljiv, res pa je, da od 67-kilovatnega litrskega trivaljnika ne smemo pričakovati preveč. Če smo v avtu sami, potem je živahen in poskočen, če ga napolnimo s potniki in prtljago, pa bi si včasih želeli malo več moči oziroma si moramo pomagati s pogostejšim prestavljanjem šeststopenjskega menjalnika – takrat tudi poraba preseže mejo šestih litrov. Clio I Feel Slovenia stane dobrih 16 tisočakov in v tej izvedbi zagotovo pomeni zelo solidno razmerje med ceno, opremo in kakovostjo. Ne dvomimo, da bo še naprej najbolje prodajan avtomobil v Sloveniji – s tem posebnim paketom se še bolj približuje slovenskemu kupcu.
Ena izmed resnih konkurentk Renaultevemu cliu je zagotovo škoda fabia. V zadnji generaciji prihaja kar občutno daljša (zdaj je s 411 cm tudi za 6 cm daljša od clia); ker je tudi za skoraj 5 cm širša, je njena podoba tudi dosti privlačnejša. Med tekmece prihaja brez sramu, saj je obdarjena z napredno tehnologijo iz koncerna, ob vsej moderni ponudbi pa imajo pri Škodi v rokavu še nekaj posebnosti. Ena teh je recimo dežnik v vratih, ki je bil pred leti najprej le v največjem superbu, značilnost pa je tudi kopica odlagalnih mest. Da je fabia avtomobil, ki bi bil rad še bolj družinski, dokazuje tudi možnost pritrditve otroškega sedeža na sovoznikov sedež – ta ima tudi poklopljiv naslon. Ob tem, da je nova fabia večja in pametnejša, je treba poudariti tudi, da je notranjost že na pogled sodobnejša, opazni so dobri materiali in natančnejša izdelava. Testno fabio je poganjal litrski 70-kilovatni bencinski trivaljnik, ki dobro sodeluje s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, ugotovili smo povprečno porabo blizu šest litrov. Dodajmo še to, da je fabia primerljiva s cliem, tudi kar zadeva ceno – s kar bogato opremo ambition pridemo na dobrih 16 tisočakov. Obiskala sta nas torej avtomobila iz manjšega razreda, v katerem pa mnogi že iščejo in tudi najdejo zelo solidne družinske prevoznike.
Zdaj pa naprej k tistim velikim, največjim. Pri Audiju so prenovili svojo 519 oziroma v podaljšani izvedbi 532 cm dolgo admiralsko ladjo z oznako A8. Omembe vredni so novi žarometi, ki poleg običajnih svetilnih diod in matričnega snopa vsebujejo kar 1,3 milijona zrcalc, ki delijo svetlobo na mikroskopsko majhne pike in izjemno natančno razporejajo svetlobni snop pred avtomobilom. Vozilo zdaj premore več kot 40 elektronskih sistemov, nekaj jih je v serijski opremi. V motorni ponudbi sta trilitrska šestvaljnika – še vedno turbodizelski z 210 kilovati in bencinski z 250-imi, ter v najbolj športnem modelu S8 štirilitrski bencinski osemvaljnik s 420 kilovati moči. Priključno hibridna kombinacija bencinskega in električnega motorja razvije 338 kilovatov. Najcenejši A8 stane malo pod sto tisočakov.
Še lexus danes omenimo. Pokazali so svoj novi model RZ. Gre za električnega križanca z dvema elektromotorjema – na sprednji osi 150, na zadnji pa 80 kilovatov, torej z 230 kilovati sistemske moči in dosegom čez 400 kilometrov. K nam se po napovedih pripelje v začetku prihodnjega leta.
V minutah za mobilnost še enkrat spomnimo, da je Slovenija geografsko zelo razgibana, da so poti, po katerih hodijo otroci v šolo, zelo zelo različne in da se Slovenija uvršča med države, v katerih je varnost otrok na zelo visokem nivoju.
Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.
Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.
V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.
Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.
Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.
Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.
Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.
Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?
Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.
Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.
Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.
Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.
V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.
Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.
Neveljaven email naslov