Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi maj letos ni bil samo praznik dela ampak tudi dan, ko so se dvignile cene goriva – no, niso se dvignile, ampak so nam jih dvignili, in to kar krepko. Pa so jih potem hitro še enkrat popravili – navzgor, seveda. In zdaj že kar vsak dan, ko se zjutraj zbudimo, preverimo, če jih niso že spet, ker se nam zdi, da se bo zgodil še kakšen dvig. Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij… Sicer pa je oblikovanje cen goriva kompleksna zadeva, ob tem je treba misliti na sto stvari. Vsekakor pa za dvig cene ni kriv prodajalec na bencinskem servisu, država je tista, ki ima v roki škarje in platno.
Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij …
Prvi maj letos ni bil samo praznik dela, ampak tudi dan, ko so se dvignile cene goriva – no, niso se dvignile, ampak so nam jih dvignili, in to kar krepko. Pa so jih potem hitro še enkrat popravili – navzgor, seveda. In zdaj že kar vsak dan, ko se zjutraj zbudimo, preverimo, ali jih niso že spet, ker se nam zdi, da se bo zgodil še kakšen dvig. Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij … Sicer pa je oblikovanje cen goriva kompleksna zadeva, ob tem je treba misliti na sto stvari. Vsekakor pa za dvig cene ni kriv prodajalec na bencinskem servisu, država je tista, ki ima v roki škarje in platno.
O hibridnih pogonih smo v naših minutah že razpredali in razlagali, da jih ponujajo kar nekaj, različnih. Tako recimo Ford v tretji generaciji svoje kuge ponuja blagi hibrid, potem malo manj blagega ali pa recimo električno samooskrbnega in potem še priključnega. Tokrat so nam ponudili vožnjo s tistim drugim, ki nas je – kar recimo naravnost – prijetno presenetil. Gre za kombinacijo 2,5-litrskega bencinskega motorja in električnega motorja – sistemska moč znaša 140 kilovatov. Fordova nova hibridna kombinacija skupaj z brezstopenjskim eCVT-menjalnikom deluje prepričljivo, ob tem pa je tudi poraba goriva precej zmerna. Povprečno porabo se brez posebnega naprezanja da spraviti pod šest litrov; ob tem je seveda pomembno tudi, kje se vozimo in kako. Po mestnih ulicah in podeželskih cestah se električna energija bolj izrazi – pomaga tudi delovanje menjalnika v oznaki B, to pomeni intenzivnejšo rekuperacijo in zato hitrejše obnavljanje električne energije. Tako se da doseči, da računalnik doseže vsaj 20 odstotkov kilometrov, prevoženih samo na elektriko, lahko tudi še malo več.
Fordova kuga je torej dovolj prostoren in uporaben – recimo kar družinski avtomobil, ki je s to kombinacijo pogona tudi varčen. Če si kupec za doplačilo privošči še nekaj varnostnih dodatkov, cena doseže 36 tisočakov. Ampak zdaj smo že kar vajeni, da nas prodajalci v zadnjem času s cenami vse bolj neprijetno presenečajo. V naslednjem opisu pa boste slišali in prebrali, zakaj smo ob pridevniku družinski za kugo dodali še "recimo" …
Zato, ker pri Fordovem S-maxu pa res ni nobenega "recimo". Če je bil nekdaj Renaultev espace kralj, je zdaj kralj družinskih enoprostorcev zagotovo S-Max. Avtomobil je urejen do zadnjega centimetra, materiali so kakovostni, obdelava brezhibna, prostornost vrhunska. Poudarjamo udobje in praktičnost na zadnjih treh sedežih; vsi so ločeno vzdolžno pomični, nastavljiv je naklon, vsi imajo tudi nosilce isofiks za namestitev otroških sedežev. Zadnja stekla lahko zasenčimo, ko ugasnemo motor, pa se na zaslonu pojavi opozorilo, da ne bi po naključju pozabili, da imamo zadaj malčke. Sedeže v drugi vrsti lahko podremo kar s pritiskom na stikalo v sicer velikanskem prtljažniku, katerega velika vrata se seveda odpirajo ob pomoči elektrike.
Ker smo že vajeni na vdor digitalizacije v vse pore vozila, bi nekaterim lahko bilo kar malo čudno, da je v S-Maxu še vedno polno gumbov in stikal. Če ga primerjamo z najmodernejšim sorodstvom pri Fordu, deluje morda kar malo zastarelo ali pa recimo ne po taktih najmodernejše usmeritve voznikovega delovnega prostora, a vam povemo, da ob vsej praktičnosti in uporabnosti vozila zbledi potreba po večji digitalni opremljenosti.
O pogonskem sistemu ne bomo na novo – hibridni S-Max gre malo tudi na elektriko, tako da skupno povprečno porabo mirno spravimo na šest litrov, z izrazito ekološko vožnjo še tudi malo nižje, tako da mu v primerjavi z dizlom dajemo prednost. Pri Fordu so se potrudili, da je avtomobil, tudi kadar ne gre na elektriko, izjemno tih. Pri uglajenosti pomaga tudi samodejni brezstopenjski menjalnik eCVT, ki mu posredujemo ukaze z zanimivim vrtljivim gumbom, ki ga poznamo tudi iz drugih Fordovih vozil.
S-Max je torej še vedno izrazito družinski avtomobil, ki za zdaj še vedno uspešno kljubuje modernim SUV-jem, a vemo, da so žal tudi njemu šteti dnevi. Bogato opremljena družinsko luksuzna različica ST-Line, ki je z nekaj športnimi dodatki tudi atraktivnejša, stane 43 tisočakov. Glede na vse, kar se zadnje čase dogaja s cenami avtomobilov, se nam ta sploh ne zdi pretirano visoka.
Dotaknimo se še prihoda novega modela – pred časom smo spoznali limuzinskega peugeota 308, zdaj se je pripeljal še karavanski SW. Ta je kar za 27 centimetrov daljši od limuzine, daljša je tudi medosna razdalja – za slabih šest centimetrov. Večja dolžina se seveda pozna v prtljažnem prostoru – ta je za skoraj 200 litrov prostornejši, ob tem je zadnja klop deljiva v razmerju 40–20–40. Kot novost naj omenimo še nekaj asistentov, recimo tistega, ki prilagaja hitrost v ovinku, pa še enega, ki omogoča polavtomatsko menjavo voznega pasu. Cene modela SW so za 800 evrov višje v primerjavi z limuzino, tako ponujajo najcenejšega 308 SW z bencinskim motorjem (možen je seveda tudi dizelski in hibrid) za 20.700 evrov. Letos želijo pri nas na sicer kar stabilnem trgu tovrstnih vozil prodati 200 karavanskih peugeotov 308, prihodnje leto pa 400.
Srečno vožnjo vam želim, pa ne preveč pritiskati na plin, gorivo ni poceni …
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Prvi maj letos ni bil samo praznik dela ampak tudi dan, ko so se dvignile cene goriva – no, niso se dvignile, ampak so nam jih dvignili, in to kar krepko. Pa so jih potem hitro še enkrat popravili – navzgor, seveda. In zdaj že kar vsak dan, ko se zjutraj zbudimo, preverimo, če jih niso že spet, ker se nam zdi, da se bo zgodil še kakšen dvig. Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij… Sicer pa je oblikovanje cen goriva kompleksna zadeva, ob tem je treba misliti na sto stvari. Vsekakor pa za dvig cene ni kriv prodajalec na bencinskem servisu, država je tista, ki ima v roki škarje in platno.
Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij …
Prvi maj letos ni bil samo praznik dela, ampak tudi dan, ko so se dvignile cene goriva – no, niso se dvignile, ampak so nam jih dvignili, in to kar krepko. Pa so jih potem hitro še enkrat popravili – navzgor, seveda. In zdaj že kar vsak dan, ko se zjutraj zbudimo, preverimo, ali jih niso že spet, ker se nam zdi, da se bo zgodil še kakšen dvig. Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij … Sicer pa je oblikovanje cen goriva kompleksna zadeva, ob tem je treba misliti na sto stvari. Vsekakor pa za dvig cene ni kriv prodajalec na bencinskem servisu, država je tista, ki ima v roki škarje in platno.
O hibridnih pogonih smo v naših minutah že razpredali in razlagali, da jih ponujajo kar nekaj, različnih. Tako recimo Ford v tretji generaciji svoje kuge ponuja blagi hibrid, potem malo manj blagega ali pa recimo električno samooskrbnega in potem še priključnega. Tokrat so nam ponudili vožnjo s tistim drugim, ki nas je – kar recimo naravnost – prijetno presenetil. Gre za kombinacijo 2,5-litrskega bencinskega motorja in električnega motorja – sistemska moč znaša 140 kilovatov. Fordova nova hibridna kombinacija skupaj z brezstopenjskim eCVT-menjalnikom deluje prepričljivo, ob tem pa je tudi poraba goriva precej zmerna. Povprečno porabo se brez posebnega naprezanja da spraviti pod šest litrov; ob tem je seveda pomembno tudi, kje se vozimo in kako. Po mestnih ulicah in podeželskih cestah se električna energija bolj izrazi – pomaga tudi delovanje menjalnika v oznaki B, to pomeni intenzivnejšo rekuperacijo in zato hitrejše obnavljanje električne energije. Tako se da doseči, da računalnik doseže vsaj 20 odstotkov kilometrov, prevoženih samo na elektriko, lahko tudi še malo več.
Fordova kuga je torej dovolj prostoren in uporaben – recimo kar družinski avtomobil, ki je s to kombinacijo pogona tudi varčen. Če si kupec za doplačilo privošči še nekaj varnostnih dodatkov, cena doseže 36 tisočakov. Ampak zdaj smo že kar vajeni, da nas prodajalci v zadnjem času s cenami vse bolj neprijetno presenečajo. V naslednjem opisu pa boste slišali in prebrali, zakaj smo ob pridevniku družinski za kugo dodali še "recimo" …
Zato, ker pri Fordovem S-maxu pa res ni nobenega "recimo". Če je bil nekdaj Renaultev espace kralj, je zdaj kralj družinskih enoprostorcev zagotovo S-Max. Avtomobil je urejen do zadnjega centimetra, materiali so kakovostni, obdelava brezhibna, prostornost vrhunska. Poudarjamo udobje in praktičnost na zadnjih treh sedežih; vsi so ločeno vzdolžno pomični, nastavljiv je naklon, vsi imajo tudi nosilce isofiks za namestitev otroških sedežev. Zadnja stekla lahko zasenčimo, ko ugasnemo motor, pa se na zaslonu pojavi opozorilo, da ne bi po naključju pozabili, da imamo zadaj malčke. Sedeže v drugi vrsti lahko podremo kar s pritiskom na stikalo v sicer velikanskem prtljažniku, katerega velika vrata se seveda odpirajo ob pomoči elektrike.
Ker smo že vajeni na vdor digitalizacije v vse pore vozila, bi nekaterim lahko bilo kar malo čudno, da je v S-Maxu še vedno polno gumbov in stikal. Če ga primerjamo z najmodernejšim sorodstvom pri Fordu, deluje morda kar malo zastarelo ali pa recimo ne po taktih najmodernejše usmeritve voznikovega delovnega prostora, a vam povemo, da ob vsej praktičnosti in uporabnosti vozila zbledi potreba po večji digitalni opremljenosti.
O pogonskem sistemu ne bomo na novo – hibridni S-Max gre malo tudi na elektriko, tako da skupno povprečno porabo mirno spravimo na šest litrov, z izrazito ekološko vožnjo še tudi malo nižje, tako da mu v primerjavi z dizlom dajemo prednost. Pri Fordu so se potrudili, da je avtomobil, tudi kadar ne gre na elektriko, izjemno tih. Pri uglajenosti pomaga tudi samodejni brezstopenjski menjalnik eCVT, ki mu posredujemo ukaze z zanimivim vrtljivim gumbom, ki ga poznamo tudi iz drugih Fordovih vozil.
S-Max je torej še vedno izrazito družinski avtomobil, ki za zdaj še vedno uspešno kljubuje modernim SUV-jem, a vemo, da so žal tudi njemu šteti dnevi. Bogato opremljena družinsko luksuzna različica ST-Line, ki je z nekaj športnimi dodatki tudi atraktivnejša, stane 43 tisočakov. Glede na vse, kar se zadnje čase dogaja s cenami avtomobilov, se nam ta sploh ne zdi pretirano visoka.
Dotaknimo se še prihoda novega modela – pred časom smo spoznali limuzinskega peugeota 308, zdaj se je pripeljal še karavanski SW. Ta je kar za 27 centimetrov daljši od limuzine, daljša je tudi medosna razdalja – za slabih šest centimetrov. Večja dolžina se seveda pozna v prtljažnem prostoru – ta je za skoraj 200 litrov prostornejši, ob tem je zadnja klop deljiva v razmerju 40–20–40. Kot novost naj omenimo še nekaj asistentov, recimo tistega, ki prilagaja hitrost v ovinku, pa še enega, ki omogoča polavtomatsko menjavo voznega pasu. Cene modela SW so za 800 evrov višje v primerjavi z limuzino, tako ponujajo najcenejšega 308 SW z bencinskim motorjem (možen je seveda tudi dizelski in hibrid) za 20.700 evrov. Letos želijo pri nas na sicer kar stabilnem trgu tovrstnih vozil prodati 200 karavanskih peugeotov 308, prihodnje leto pa 400.
Srečno vožnjo vam želim, pa ne preveč pritiskati na plin, gorivo ni poceni …
V minutah za mobilnost še enkrat spomnimo, da je Slovenija geografsko zelo razgibana, da so poti, po katerih hodijo otroci v šolo, zelo zelo različne in da se Slovenija uvršča med države, v katerih je varnost otrok na zelo visokem nivoju.
Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.
Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.
V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.
Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.
Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.
Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.
Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.
Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?
Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.
Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.
Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.
Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.
V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.
Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.
Neveljaven email naslov