Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Če je otrok preveč prestrašen in ne dovoli pregleda, prinesem lutko, ki ji je ime Pikapolona in na njej - včasih tudi z zdravnikom – opravimo pregled. Tako otrok vidi, da je pregled neboleč."
O vlogi umetnosti pri delu z bolnimi otroki se je nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik pogovarjal z vzgojiteljico gospo Janjo Hano Jamnikar in vzgojiteljem gospodom Andrejem Adamekom, ki delujeta na Pediatrični kliniki.
Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
"Če je otrok preveč prestrašen in ne dovoli pregleda, prinesem lutko, ki ji je ime Pikapolona in na njej - včasih tudi z zdravnikom – opravimo pregled. Tako otrok vidi, da je pregled neboleč."
"Na našem oddelku imajo otroci pred in med postavitvijo diagnoze veliko preiskav. Velikokrat ne razumejo kakšna preiskava jih čaka. S predstavo pa otrokom lahko pred posegom skozi igro predstaviš kako ta preiskava izgleda in kako bo potekala."
O vlogi umetnosti pri delu z bolnimi otroki se je nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik pogovarjal z vzgojiteljico gospo Janjo Hano Jamnikar in vzgojiteljem gospodom Andrejem Adamekom, ki delujeta na Pediatrični kliniki.
"Če je otrok preveč prestrašen in ne dovoli pregleda, prinesem lutko, ki ji je ime Pikapolona in na njej - včasih tudi z zdravnikom – opravimo pregled. Tako otrok vidi, da je pregled neboleč."
O vlogi umetnosti pri delu z bolnimi otroki se je nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik pogovarjal z vzgojiteljico gospo Janjo Hano Jamnikar in vzgojiteljem gospodom Andrejem Adamekom, ki delujeta na Pediatrični kliniki.
Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
"Če je otrok preveč prestrašen in ne dovoli pregleda, prinesem lutko, ki ji je ime Pikapolona in na njej - včasih tudi z zdravnikom – opravimo pregled. Tako otrok vidi, da je pregled neboleč."
"Na našem oddelku imajo otroci pred in med postavitvijo diagnoze veliko preiskav. Velikokrat ne razumejo kakšna preiskava jih čaka. S predstavo pa otrokom lahko pred posegom skozi igro predstaviš kako ta preiskava izgleda in kako bo potekala."
O vlogi umetnosti pri delu z bolnimi otroki se je nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik pogovarjal z vzgojiteljico gospo Janjo Hano Jamnikar in vzgojiteljem gospodom Andrejem Adamekom, ki delujeta na Pediatrični kliniki.
O sluhu in posluhu in o tem, kako lahko pri težavah, ki izhajajo iz bolezni in okvar slušnega aparata, pomagata oto in avdiologija. Gostja v oddaji iz cikla Zvočenja – v katerem primarij Igor M. Ravnik z vabljenimi sogovorniki razpravlja o zanimivih temah, ki zadevajo glasbo in medicino, psihologijo in sorodne stroke, katerih naloga je pomagati ljudem v stiski – je profesorica MF v Ljubljani dr. Saba Battelino, specialistka otorinolaringologije z Otorinolaringološke klinike UKC v Ljubljani. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Gostje v oddaji iz cikla B-AIR Zvočenja – v katerem primarij Igor M. Ravnik z vabljenimi sogovorniki razpravlja o zanimivih temah, ki zadevajo glasbo in medicino, psihologijo in sorodne stroke, katerih naloga je pomagati ljudem v stiski – so bile sodelavke Centra za motnje glasu, govora in požiranja klinike za otorinolaringologijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. To so prof. dr. Irena Hočevar Boltežar, specialistka otorinolaringologije, specialistki klinične logopedije Nataša Prebil in Rozalija Kušar ter specialistka klinične psihologije magistra Petra Bavčar. Beseda je tekla o boleznih in težavah govornega aparata in o tem, kako ljudem v stiski lahko pomaga foniatrični tim. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Z Miranom Možino, specialistom psihiatrom in psihoterapevtom, o odnosu med glasbo in duševnim zdravjem pa tudi o drugih umetnostih, povezanih z zvokom ali tišino, in o njihovem potencialu, da pomagajo človeku v bolezni in stiskah. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Naša gostja v oddaji je dr. Katarina Kompan Erzár, psihologinja in psihoterapevtka, profesorica in raziskovalka, ki deluje na Teološki fakulteti, na Univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani in na Pedagoški fakulteti. S svojimi projekti je kot pedagoginja, strokovna svetovalka in supervizorka tesno vpeta tudi v širše družbeno dogajanje. Zaradi izkušenj na glasbenem in drugih področjih umetnosti pa je za naš ciklus še posebej zanimiva sogovornica. Dr. Katarino Kompan Erzár je v studiu gostil prim. Igor Mihael Ravnik. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Kaj se dogaja v otroku (in tudi pozneje v človeku), ko vstopa v svet zvokov in glasbe in se z njim srečuje. Kaj se dogaja v odnosu do sebe, do drugega, do sveta. O tem se bo gostitelj prim. Igor M. Ravnik pogovarjal z gostjo dr. Katarino Kompan Erzar, psihologinjo psihoterapevtko, izredno profesorico zakonske in družinske terapije na Teološki fakulteti, predavateljico na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda in na Pedagoški fakulteti. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Z enim najuglednejših raziskovalcev nevropsihologije glasbe, prof. Stefanom Koelschem, nekdanjim violinistom, psihologom in sociologom, zdaj profesorjem biološke in medicinske psihologije in vodjem raziskovalne enote za glasbo in možgane na univerzi v Bergnu (Norveška), bo tekel pogovor o doživljanju glasbe in o tem, kako se s pomočjo nevroznanstvenih raziskav povečuje naše razumevanje možganskih mehanizmov ob doživljaju glasbe. Izvedeli bomo o odzivih možganskega mrežja, ki podobno kot slovnične in sintaktične jezikovne nepravilnosti zaznava tudi odstopanja od pričakovanega dogajanja v glasbi. Ali dvojno mrežje človeku lahko pomaga tudi v primerih, ko eno mrežo prizadene bolezen? Prof. Koelsch je nedavno izdal poljudno knjigo o zdravilni moči glasbe. Dotaknili se bomo nekaterih najbolj dokazanih načinov, kako nam lahko glasba koristi tudi v bolezni. S prof. Stefanom Koelschem se je pogovarjal nevropediater Igor Mihael Ravnik. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Starosti se ne bomo mogli izogniti, če nam je usojena. Čim starejši bomo, tem bolj bo verjeten tudi postopen upad naših duševnih funkcij, tudi demenca. Tudi genije, kot je bil francoski skladatelj Maurice Ravel, katerega odlomek iz opere Otrok in uroki bomo poslušali v oddaji, ni ušel tedaj neznani bolezni s postopnim izgubljanjem umskih funkcij. Demenca je sindrom, skupek znakov in simptomov, ki jih povzročajo običajno kronične in napredujoče bolezni možganov, pri katerih so prizadete številne umske funkcije bolj, kot bi bilo pričakovati samo zaradi staranja. Prizadene višje možganske funkcije, med katere sodijo spomin, mišljenje, orientacija, računanje, govor, presoja, sposobnost za učenje. Zavest ni prizadeta. Ob demenci se pogosto poslabšajo sposobnost obvladovanja čustev, vedenje in motivacija. Lahko pa se te spremembe pojavijo že pred motnjami umskih funkcij. Gostja gospa Mihaela Kavčič in gostitelj primarij Igor M. Ravnik tokrat o tem, kako lahko z glasbo obogatimo svoja stara leta in s tem koristimo svojemu telesnemu in duševnemu zdravju. Resni raziskovalci namreč preučujejo, ali in kako glasba, na primer petje, lahko upočasni procese staranja možganov in pri bolnikih v zgodnjih fazi tudi upočasni potek demence. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
V oddajah, ki jih pripravlja in vodi nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik, je prof. Breitenfeld opisal začetke muzikoterapije in njeno plodno razraščanje v tem delu Evrope na polju socialne psihiatrije v desetletjih po drugi svetovni vojni. Z gospodom Giuseppom Pinom Poclenom iz Milana, ki že dlje časa prihaja in deluje tudi v Sloveniji, smo spremljali njegovo pestro osebno in poklicno razvojno pot od glasbene vzgoje do glasbene animacije in glasbene terapije. Zdaj pa se je pokazala potreba in priložnost, da v seriji pogovorov o temah med medicino in glasbo, ki zadevajo zvok, tišino, glas in glasbo spregovorimo še o glasbeni terapiji danes pri nas. V prvih dveh oddajah na to temo bomo tako v glasbeno terapijo stopili skozi osebno poklicno zgodbo glasbene terapevtke gospe Mihaele Kavčič. Predstavila nam bo svoje delo na hematoonkološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani. V studiu se nam bo pridružila tudi njena profesorica, mentorica in supervizorka gospa Špela Loti Knoll. Otroci za rakom še vedno zbolevajo, tudi umirajo in izguba vedno hudo boli. Tudi z mislijo nanje in žalujoče, ki so utrpeli izgube in jih ta izkušnja za vedno spremlja v življenju, naj vendar v uvodu poudarimo, da se je umrljivost otrok za rakom po zaslugi medicine bistveno zmanjšala. Kakovost življenja je med zdravljenjem, ki zdaj poteka otrokom dosti bolj prijazno, neprimerno boljša. Danes bomo izvedeli, kako k temu lahko prispeva tudi glasbena terapija. Spomine iz časa, ko je bila med zdravljenjem deležna glasbeno terapevtske pomoči, je za to priložnost zapisala gospodična Ivana Brglez, ki je bila v otroštvu zdravljena na oddelku. Spomin na glasbeno terapijo med hčerkinim zdravljenjem pa bo prispevala tudi njena mama gospa Božena Brglez. Sliko iz še bolj odmaknjenega časa nam bodo dopolnile besede zdravnice hematoonkologinje prim. Jožice Anžič s Hematoonkološkega oddelka na Pediatrični kliniki. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
V preteklih oddajah, ki jih pripravlja in vodi nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik smo se srečali s češkim nevrologom, ki ga zanima glasba ne le kot dražljaj za čustva, ampak raziskuje fizikalno-akustični vpliv glasbe na delovanje možganov. Izboljševala naj bi možgansko funkcijo, a ne nujno v vseh primerih. Pogovorili smo se s hrvaškim nestorjem glasbene terapije, psihiatrom, ki je uporabljal muzikoterapijo za sproščanje, združevanje in socializacijo ali kot rehabilitacijsko sredstvo pri motnjah govora. Tokrat sledi drugi del pogovora s polivalentnim glasbenikom gospodom Pinom Giuseppom Poclenom, ki je postal glasbeni terapevt posebne neverbalne psihodinamske usmeritve, na dolgi poti od pedagoga in glasbenega animatorja, ki daje sebe in svoje veščine v službo hudo prizadetih, razvojno motenih, bolnih in starih v Italiji in tudi pri nas, da bi izboljšal kakovost njihovega življenja. Z nami bo tudi njegova asistentka v glasbeno terapevtskih delavnicah, ki jih vodi pri nas, nevropsihologinja prof. Vali Glavič Tretnjak, specialistka klinične psihologije, posebej usmerjena v nevropsihologijo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Tokrat se bo primarij Igor Mihael Ravnik, dr. med. pogovarjal z glasbenim terapevtom gospodom Giuseppom Pinom Poclenom in njegovo asistentko v glasbeno terapevtskih delavnicah, ki jih vodi pri nas, nevropsihologinjo prof .Vali Glavič Tretnjak. Gospod Poclen je v svoji karieri prešel pot od glasbenega pedagoga in glasbenega animatorja do glasbenega terapevta, dodatno specializiran je v šoli nebesedne glasbene terapije. Prikazal nam bo svoje bogato delovanje, v besedi in s posnetki, iz svojega dela na številnih področjih človekovih potreb od otroštva do pozne starosti, nekaj od tega tudi v Sloveniji. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Če smo v prvem srečanju pred tednom dni spremljali, kako skušajo nevrološke znanosti razumeti mehanizme delovanja glasbe na možgane v primeru trdovratne epilepsije, se nam danes odpira pogled v čas, ko stroka ni imela na voljo tehničnih znanj in možnosti opazovati človekove bolezni do najdrobnejših molekularno genetskih in mikrostrukturnih podrobnosti, dojela pa je, kje je pomen bolezni v družbenem okolju, njene odvisnosti od družbenogospodarskih in kulturnih dejavnikov in se je na to odzvala tam, kjer je zaznala problem: v družbi, v človekovem okolju, marginalnih življenjskih situacijah in neprepoznanih posebnih potrebah velikega števila ljudi vseh starosti (pri razvojno motenih otrocih, alkoholikih, starih). Kako si je pri tem pomagala z glasbo, kakšne smeri raziskovanja in razvoja so se pri tem odprle, kaj je ostalo od pionirskih časov? V naslednjih oddajah bomo gostili predstavnike različnih smeri, ki jih ta stroka ubira. V spomladanskem ciklusu pa pričakujemo tudi pogovor o tem, kakšne dokaze o tem delovanju so zbrale nevrološke stroke, predvsem nevrofiziologija in nevropsihologija in s tem dodatno utemeljili identiteto in veljavo glasbene terapije. Najprej pa se bomo ozrli k začetkom: nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik je pred mikrofon povabil profesorja dr. Darka Breitenfelda, specialista nevropsihiatra, uglednega socialnega psihiatra alkohologa, ki je še aktivno vključen v delovanje klubov zdravljenih alkoholikov v Zagrebu; zgodovinarja medicine, ki so ga zanimale bolezni velikih glasbenih ustvarjalcev in pionirja muzikoterapije v tem delu Evrope. Vabljeni k poslušanju. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Prvi cikel oddaj B-AIR Zvočenja nastaja v sodelovanju s primarijem Igorjem M. Ravnikom, zdravnikom specialistom pediatrom, ki kot radijski gostitelj v dialogu s strokovnjaki predstavlja različne vsebine povezane z zvokom: Od raziskav zgodnjega vpliva glasbe na kognitivni, emocionalni razvoj in osebnost do nevrofiziologije in nevropsihologije glasbe, muzikoterapije, pediatrije in ustvarjalnosti. Prvi sogovornik v tednu, ko smo obeležili dan epilepsije, je Ivan Rektor, profesor nevrologije na Masarykovi univerzi v Brnu in je spodbudil raziskave o vplivu glasbe na epilepsijo in na možgane ter študije nevrobioloških markerjev v pogojih ekstremnega stresa (pri treh generacijah, ki so preživele holokavst). Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Neveljaven email naslov