Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sistemska korupcija, možnost političnih vplivov in klientelizma pri kadrovanju, korupcijska tveganja pri privatizaciji in upravljanju državnega premoženja ter dvojnost meril. Tako bi lahko v nekaj poglavitnih točk strnili poudarke komisije za preprečevanje korupcije, zapisane v letnem poročilu in oceni stanja za lani. Njen predsednik Boris Štefanec ob tem ugotavlja, da ocena razmer na more biti pozitivna, s tem pa – pričakovano – povezuje tudi očitke politike na svoj račun.
Ignoranca do pojavov korupcije – tudi med vladajočimi – ostaja slovenska stalnica. Tako piše v uvodu kritične ocene stanja. In predsednik Boris Štefanec brez zadržkov pravi:
Ocena ne more biti pozitivna. Seveda ocena komisije bi se enostavno skrivala za dejstvi in resničnostjo, če bi hotela prikazovati stvari drugače.
Pozitivna ni tudi njegova ocena odnosa oblasti do nepravilnosti. Beremo o ovirah pri delovanju Supervizorja, pa o dodatkih za stalno pripravljenost, kjer smo bili – tako piše – namesto ustreznega ukrepanja, deležni absurdnih izgovorov vpletenih ministrov in vlade. V tem je mogoče prepoznati kritiko na račun finančnega ministra Mramorja in premiera Cerarja:
Ni dovolj, da imamo veliko dokumentov na to temo, če pa, ko se pojavijo konkretni problemi, oblast pravi: ja, sicer napaka morda ja, ampak ta je nepogrešljiv in brez njega ne moremo. Merila morajo biti enaka; merila neetičnega, da ne rečem še kakšnega drugega ravnanja, morajo biti enaka za ministra, župana najmanjše občine ali javnega uslužbenca.
In naprej: kadrovanje. Preverjanje pogojev za manj pomembne zaposlitve je skrbno, za pomembne funkcije ohlapno, pravi Štefanec:
Nekdo, ki je sodeloval pri imenovanju generalnega direktorja UKC izjavi: jaz sem verjel, da izpolnjuje vse pogoje in ima vse dokumente.
Zato imenovanje Andraža Kopača KPK že preiskuje. In še en kadrovski primer: imenovanje nadzornikov Slovenskega državnega holdinga. Štefanec pravi:
Imenovati na tako odgovorne in izpostavljene funkcije nekoga, ki nosi breme težav bančnega poslovanja iz preteklosti, najbrž ni v redu.
Kot še piše v poročilu protikorupcijske komisije, ostajajo korupcijska tveganja pri upravljanju z državnim premoženjem in privatizaciji – predvsem zaradi vloge oblasti pri njuni izvedbi. Štefanec opozarja na dvoličnost vlade, češ da ljudem očita račune v davčnih oazah:
Sama država pa v primeru – bom konkreten – prodaje Palome sklene pogodbo s firmo, ki je bila prav za ta namen ustanovljena na Cipru … izgovor je davčna optimizacija. To je samo lep izraz za davčno utajo.
Neposrednih političnih pritiskov ni, pravi Štefanec, a svojevrsten pritisk so po njegovem tudi nižja sredstva za delo in odzivi oblasti, nekdanjih premierov in poslancev. In še vprašanje: ali po vseh očitkih na svoj račun še ima podporo predsednika republike Boruta Pahorja, ki ga je imenoval?
Kritike s strani predsednika, da ne delamo dobro, ni bilo nikoli.
Nikoli pa ga ni vprašal, ali je z njegovim delom zadovoljen.
6124 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Sistemska korupcija, možnost političnih vplivov in klientelizma pri kadrovanju, korupcijska tveganja pri privatizaciji in upravljanju državnega premoženja ter dvojnost meril. Tako bi lahko v nekaj poglavitnih točk strnili poudarke komisije za preprečevanje korupcije, zapisane v letnem poročilu in oceni stanja za lani. Njen predsednik Boris Štefanec ob tem ugotavlja, da ocena razmer na more biti pozitivna, s tem pa – pričakovano – povezuje tudi očitke politike na svoj račun.
Ignoranca do pojavov korupcije – tudi med vladajočimi – ostaja slovenska stalnica. Tako piše v uvodu kritične ocene stanja. In predsednik Boris Štefanec brez zadržkov pravi:
Ocena ne more biti pozitivna. Seveda ocena komisije bi se enostavno skrivala za dejstvi in resničnostjo, če bi hotela prikazovati stvari drugače.
Pozitivna ni tudi njegova ocena odnosa oblasti do nepravilnosti. Beremo o ovirah pri delovanju Supervizorja, pa o dodatkih za stalno pripravljenost, kjer smo bili – tako piše – namesto ustreznega ukrepanja, deležni absurdnih izgovorov vpletenih ministrov in vlade. V tem je mogoče prepoznati kritiko na račun finančnega ministra Mramorja in premiera Cerarja:
Ni dovolj, da imamo veliko dokumentov na to temo, če pa, ko se pojavijo konkretni problemi, oblast pravi: ja, sicer napaka morda ja, ampak ta je nepogrešljiv in brez njega ne moremo. Merila morajo biti enaka; merila neetičnega, da ne rečem še kakšnega drugega ravnanja, morajo biti enaka za ministra, župana najmanjše občine ali javnega uslužbenca.
In naprej: kadrovanje. Preverjanje pogojev za manj pomembne zaposlitve je skrbno, za pomembne funkcije ohlapno, pravi Štefanec:
Nekdo, ki je sodeloval pri imenovanju generalnega direktorja UKC izjavi: jaz sem verjel, da izpolnjuje vse pogoje in ima vse dokumente.
Zato imenovanje Andraža Kopača KPK že preiskuje. In še en kadrovski primer: imenovanje nadzornikov Slovenskega državnega holdinga. Štefanec pravi:
Imenovati na tako odgovorne in izpostavljene funkcije nekoga, ki nosi breme težav bančnega poslovanja iz preteklosti, najbrž ni v redu.
Kot še piše v poročilu protikorupcijske komisije, ostajajo korupcijska tveganja pri upravljanju z državnim premoženjem in privatizaciji – predvsem zaradi vloge oblasti pri njuni izvedbi. Štefanec opozarja na dvoličnost vlade, češ da ljudem očita račune v davčnih oazah:
Sama država pa v primeru – bom konkreten – prodaje Palome sklene pogodbo s firmo, ki je bila prav za ta namen ustanovljena na Cipru … izgovor je davčna optimizacija. To je samo lep izraz za davčno utajo.
Neposrednih političnih pritiskov ni, pravi Štefanec, a svojevrsten pritisk so po njegovem tudi nižja sredstva za delo in odzivi oblasti, nekdanjih premierov in poslancev. In še vprašanje: ali po vseh očitkih na svoj račun še ima podporo predsednika republike Boruta Pahorja, ki ga je imenoval?
Kritike s strani predsednika, da ne delamo dobro, ni bilo nikoli.
Nikoli pa ga ni vprašal, ali je z njegovim delom zadovoljen.
Vrstijo se odzivi na dogovor voditeljev članic Evropske unije glede ukrepov za ublažitev energetske draginje. Izkupiček pogovorov, v katerih so se med drugim dogovorili o omejevanju cen zemeljskega plina, je po besedah premierja Roberta Goloba velikanski korak naprej. Kot je dejal, bo dogovor za našo državo pomenil predvsem to, da bo treba manj proračunskega denarja nameniti za pomoč gospodarstvu. Druge teme:- Morebitna dokapitalizacija Geoplina morda ne bo potrebna - Na predsedniških volitvah predčasno glasovali štirje odstotki upravičencev- Krkine nagrade letos 31-im mladim raziskovalcem
V Bruslju je že vse pripravljeno za dvodnevni vrh voditeljev držav Evropske unije, ki se bo začel popoldne in bo v celoti namenjen vojni v Ukrajini ter njenim posledicam za evropsko gospodarstvo. Evropska unija mrzlično išče rešitve za spopadanje z energetsko draginjo, voditelji bodo tako skušali doseči soglasje o predlogih skupnega evropskega ukrepanja proti visokim cenam plina. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajina varčuje z elektriko med novimi ruskimi napadi na energetsko infrastrukturo. - Sindikati očitajo vladi, da je dejansko privolila v izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema. - Na Gorenjskem se bodo, kot kaže, visokih cen elektrike lotili z energetsko zadrugo.
Dogovor, ki je ustavil za danes napovedano stavko zdravnikov in zobozdravnikov, bosta sindikat Fides in vlada predvidoma podpisala čez dve uri. Takrat bo znana tudi njegova vsebina, med drugim z zavezo vlade o ločenem plačnem stebru za zdravnike. Nad to idejo niso navdušeni sindikati zdravstva in socialnega varstva, ki popoldne nadaljujejo pogajanja na ministrstvu za zdravje. Druge teme: - Ursula von der Leyen: Evropska enotnost in solidarnost najboljši odgovor na Putinovo izsiljevanje s plinom - Rusija začela evakuirati prebivalce iz aneksirane regije Herson - Podnebna štafeta tudi k nam prinesla sporočilo, da je treba ukrepati takoj
S položaja generalnega direktorja Termoelektrarne Šoštanj je odstopil Matjaž Vodušek. Kot je dejal, odstopa iz osebnih razlogov. Odstop naj ne bi bil povezan z zaustavitvijo dveh blokov Teša zaradi pomanjkanja premoga. Evropska komisija pa bo popoldne razgrnila nove ukrepe za blažitev energetske draginje. Druge teme: - V Franciji zaradi draginje splošna stavka - Na leto pri nas izgine 500 ljudi, največ starostnikov in otrok - V Cankarjevem domu drevi premiera restavriranega prvega slovenskega celovečerca
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Kakšen bo odgovor Bruslja na negotovost, ki jo prinaša energetska kriza v Evropi? Neuradno bo Komisija predlagala začasno omejitev cen na glavnem evropskem trgovalnem vozlišču. Slovenija pričakuje bolj odločne korake, ne namerava pa zapovedati varčevanja. Druge teme: - Pred nedeljskimi volitvami predsednika republike se na 96 voliščih po državi začenja predčasno glasovanje. - Državni zbor bo za 27. november razpisal referendume o zakonu o vladi, RTV Slovenija in dolgotrajni oskrbi; pred poslanci tudi vnovično glasovanje o spremembah družinskega zakonika - Po parafi dogovora med vlado in zdravniškim sindikatom Fides danes znana dokončna odločitev o stavki zdravnikov in zobozdravnikov, napovedani za jutri
Rusija nadaljuje okrepljene napade na ukrajinska mesta, o tem so davi poročali iz Kijeva, Mikolájiva in Níkopolja. Države članice zveze Nato so Kijevu ob tem obljubile nove pošiljke orožja, zavezništvo pa krepi tudi svoje zmogljivosti. Obrambni ministri trinajstih članic, tudi Slovenije, so podpisali pristopno izjavo k pobudi "Zaščita evropskega neba", ki naj bi okrepila Natovo protizračno obrambo v Evropi. Drugi poudarki oddaje: - Pravosodni ministri Unije danes o kazenskem pregonu vojnih zločinov v Ukrajini. - Kako se varčevanja z električno energijo lotevajo občine? - Program Mira krepi mrežo centrov za duševno zdravje.
Evropska komisija bo nadaljnje predloge za ukrepanje zoper energetsko draginjo predstavila prihodnji teden. Med njimi bodo, po napovedih pozivi za zmanjšanje porabe energij in zagotavljanje solidarnost pri oskrbi med državami 27-erice. Komisija bo posegla tudi v cene plina in omogočila skupno nabavo. V oddaji boste lahko slišali še: - Obrambni ministri Nata o nadaljnji pomoči Ukrajini ter o prikritih ruskih jedrskih grožnjah - Ljubljanska občina nadaljuje pogajanja za sežig ljubljanskih odpadkov v Republiki Srbski - Dimitrij Rupel odstopil s položaja direktorja Javne agencije za knjigo
Vesti o novih odpuščanjih zaradi gospodarskih razmer, ki jih je povzročila energetska kriza, prihajajo tudi iz družbe MM Količevo. V enem večjih podjetji v slovenski industriji papirja in kartona, ki zaposluje 412 ljudi, bo delo izgubilo 110 zaposlenih. V oddaji tudi: - V Generalni skupščini Združenih narodov o obsodbi ruske priključitve ukrajinskih ozemelj - Prihodnja dva tedna povečan promet ameriških obrambnih sil po primorski in štajerski avtocesti - Poslovil se je legendarni režiser Tugo Štiglic
Iz Ukrajine poročajo o najbolj obsežnih ruskih napadih od prvih tednov vojne. V številnih mestih je bilo zjutraj slišati eksplozije, ki so terjale več smrtnih žrtev. Prvič doslej je bilo raketirano središče Kijeva. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da si Rusi prizadevajo Ukrajino izbrisati z obličja Zemlje. Kot je dodal, hočejo Rusi povzročiti paniko in kaos ter uničiti ukrajinski energetski sistem. Kot drugo tarčo napadov je navedel civiliste. V Stockholmu pa se je danes končal teden razglašanja dobitnikov letošnjih Nobelovih nagrad. - Nagrada za ekonomijo trem ameriškim bančnikom za raziskovanje vloge bank v finančnih krizah - Premier Golob zagotovil zanesljivo oskrbo z energenti in nižje cene - Po številnih zapletih začetek graditve težko pričakovane blejske obvoznice
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Aktivist Aleš Bjaljácki ter organizaciji za človekove pravice Memoriál iz Rusije in Center za državljanske svoboščine iz Ukrajine so letošnji Nobelovi nagrajenci za mir. Kot so dopoldne sporočili na slovesnosti v Oslu, so letošnji nagrajenci s svojim doslednim prizadevanjem za humanistične vrednote, z bojem proti militarizmu in zavzemanjem za načela prava oživili in vnovič počastili vizijo Alfreda Nobéla o miru in bratstvu med narodi; vizijo, ki jo današnji svet najbolj potrebuje. Druge teme: - Premier Golob na vrhu Evropske unije za odločen poseg na energetski trg - Podpis plačnega dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja naj ne bi bil ogrožen - Umrl je velikan slovenske popevke Jure Robežnik
Kot kaže, nas čaka pestra referendumska jesen. SDS je zbrala dovolj podpisov za razpis referendumov o spremembah zakonov o vladi, o RTV in dolgotrajni oskrbi. NSi pa je vložila predlog za posvetovalni referendum o dohodninskem zakonu. Njihov predlog glede višjih olajšav za vzdrževane družinske člane naj sicer na današnji izredni seji državnega zbora ne bi dobil podpore. Druge teme: - V parlamentu tudi o pomoči gospodarstvu, zamrznitvi cen šolskih malic in omejitvi stroškov bivanja v dijaških in študentskih domovih - Tajsko pretresa morilski pohod v otroškem vrtcu; osumljenec na domu ubil tudi svojo družino Josep Borell: Evropska politična skupnost lahko obstaja tudi brez sodelovanja Rusije
Septembra smo imeli v Sloveniji rekordno nizko brezposelnost. Iskalcev zaposlitve je za četrtino manj kot v istem obdobju lani, povpraševanje po delovni sili je še vedno veliko. Druge teme: - Unija dosegla dogovor o novih sankcijah proti Rusiji, Bruselj pripravljen na razpravo o cenovni kapici za plin - Nobelovi nagrajenci za kemijo razvijajo nove smeri, ki omogočajo učinovitejša zdravila - Uradno: Iličič se vrača v nogometni klub Maribor
Teden Nobelovih nagrad je danes prinesel dobitnike nagrade za fiziko. Razdelili si jo bodo francoski, ameriški in avstrijski fizik Alain Aspect, John F. Clauser in Anton Zeilinger. Kot so sporočili iz Švedske kraljeve akademije, so nagrado prejeli za prelomne znanstvene poskuse s prepletenimi fotoni in za pionirska odkritja na področju kvantne informatike. Druge teme: - Ukrajinska vojska na jugu dosegla največji preboj doslej, Putin naj bi še danes podpisal zakon o priključitvi - Panika na severu Japonske zaradi severnokorejske balistične rakete - Ob svetovnem dnevu varstva živali poudarjanje odgovorne skrbi zanje
Z objavo letošnjega nagrajenca za medicino so se začele razglasitve dobitnikov Nobelovih nagrad. Nobelovo nagrado za medicino letos prejme švedski genetik Svante Pääbo za odkritja, povezana z genomi človečnjakov in človeške evolucije. Kot so v Stockholmu med drugim navedli v obrazložitvi, s temi odkritji bolje razumemo, kaj imamo skupnega z neandertalci in kaj nas loči od njih. Druge teme: - Gregor Bezenšek odstopil od kandidature za predsednika republike - Za približno 65 tisoč študentk in študentov se danes začenja novo študijsko leto - Po splošnih volitvah v Bosni in Hercegovini še štejejo glasove, kaže na presenečenje
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Neveljaven email naslov