Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije je v državnem zboru potekala konferenca, na kateri so udeleženci poudarili pomen sporazuma in opozorili na težave pri njegovem uresničevanju, predvsem kar zadeva razdelitev bremena za devizne hranilne vloge. Sporazum o nasledstvu sicer opredeljuje pravice in obveznosti naslednic nekdanje Jugoslavije, pomemben pa je tudi, ker je simbolično končal vojne na tem območju.
Na konferenci je bilo večkrat izpostavljeno, da je bilo s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić Sloveniji naloženo nepravično veliko finančno breme, kar zadeva devizne hranilne vloge. Predsednik državnega zbora Milan Brglez:
»Četudi je ta odločitev popolnoma v neskladju z navedenim členom priloge C (sporazuma o nasledstvu), ser je Slovenija kot demokratična država, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, odločila, da odločbo strasbourškega sodišča v celoti udejanji. Tako smo že začeli s postopki za povrnitev neprenesenih deviznih vlog, pri čemer je našemu postopku pritrdil tudi Svet Evrope.«
Finančni minister Dušan Mramor:
Naša država vztraja, da s sodbo sodišča v Strasbourgu to vprašanje ni rešeno in da ostaja del pogajanj o nasledstvu. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič:
Nekdanji poslanec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in avtor poročila o vprašanju Ljubljanske banke Erik Jurgens, ki ga je parlamentarna skupščina sprejela leta 2004, je bil v svojem nastopu oster do vseh naslednic:
»Mislim, da bi moralo biti vseh 5 držav naslednic sram, da 15 let po podpisu sporazuma še niso rešile problemov. Vse bi vas moralo biti sram!«
Ob tem je v pogovoru za Radio Slovenija pohvalil slovensko vlado, da se je zavezala k uresničitvi sodbe, in dejal, da bi ji ta pogum morale priznati tudi druge naslednice. Upa, da bo to pripomoglo k temu, da bodo tudi one iskale rešitve, ki bi pomagale pri vračanju dolgov varčevalcem.
Finančni minister Mramor je ob tem tudi pozval vse naslednice in mednarodno skupnost k uresničevanju sporazuma.
Na podlagi sporazuma o nasledstvu sicer uspešno potekajo pogajanja o razdelitvi nepremičnin – Slovenija bo do konca leta prevzela še šest diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ -, in kulturne dediščine. Določen napredek je pri dostopu do arhivskega gradiva, kjer pa so še vedno zaprti arhivi Narodne banke Jugoslavije in obveščevalno-varnostnih služb.
6020 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije je v državnem zboru potekala konferenca, na kateri so udeleženci poudarili pomen sporazuma in opozorili na težave pri njegovem uresničevanju, predvsem kar zadeva razdelitev bremena za devizne hranilne vloge. Sporazum o nasledstvu sicer opredeljuje pravice in obveznosti naslednic nekdanje Jugoslavije, pomemben pa je tudi, ker je simbolično končal vojne na tem območju.
Na konferenci je bilo večkrat izpostavljeno, da je bilo s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić Sloveniji naloženo nepravično veliko finančno breme, kar zadeva devizne hranilne vloge. Predsednik državnega zbora Milan Brglez:
»Četudi je ta odločitev popolnoma v neskladju z navedenim členom priloge C (sporazuma o nasledstvu), ser je Slovenija kot demokratična država, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, odločila, da odločbo strasbourškega sodišča v celoti udejanji. Tako smo že začeli s postopki za povrnitev neprenesenih deviznih vlog, pri čemer je našemu postopku pritrdil tudi Svet Evrope.«
Finančni minister Dušan Mramor:
Naša država vztraja, da s sodbo sodišča v Strasbourgu to vprašanje ni rešeno in da ostaja del pogajanj o nasledstvu. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič:
Nekdanji poslanec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in avtor poročila o vprašanju Ljubljanske banke Erik Jurgens, ki ga je parlamentarna skupščina sprejela leta 2004, je bil v svojem nastopu oster do vseh naslednic:
»Mislim, da bi moralo biti vseh 5 držav naslednic sram, da 15 let po podpisu sporazuma še niso rešile problemov. Vse bi vas moralo biti sram!«
Ob tem je v pogovoru za Radio Slovenija pohvalil slovensko vlado, da se je zavezala k uresničitvi sodbe, in dejal, da bi ji ta pogum morale priznati tudi druge naslednice. Upa, da bo to pripomoglo k temu, da bodo tudi one iskale rešitve, ki bi pomagale pri vračanju dolgov varčevalcem.
Finančni minister Mramor je ob tem tudi pozval vse naslednice in mednarodno skupnost k uresničevanju sporazuma.
Na podlagi sporazuma o nasledstvu sicer uspešno potekajo pogajanja o razdelitvi nepremičnin – Slovenija bo do konca leta prevzela še šest diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ -, in kulturne dediščine. Določen napredek je pri dostopu do arhivskega gradiva, kjer pa so še vedno zaprti arhivi Narodne banke Jugoslavije in obveščevalno-varnostnih služb.
Inflacija je bila septembra v Sloveniji občutno nad povprečjem evrskega območja. V tem mesecu so k letni inflaciji - ta je sedem odstotkov in pol - največ prispevale hrana in brezalkoholne pijače, k mesečni pa za desetino dražja električna energija, so danes povedali na Statističnem uradu. Predstavili so tudi revizijo BDP za obdobje od leta 2018. Ta potrjuje določena odstopanja. Druge teme: - Sredozemsko morje letos prečkalo 186 tisoč migrantov. - V napadih pred mošejama v Pakistanu več kot 50 mrtvih. - Po napadu Romov v občini Škocjan zahtevajo več policije.
Vlada naj bi danes potrdila proračunske dokumente, po katerih naj bi ministrstva zmanjšala svoje odhodke za štiri odstotke na račun obnove po ujmah. Premier Robert Golob si namreč želi, da se sredstva za sanacijo najde znotraj obstoječe porabe, zato je po njegovem tudi na ministrstvih nujno varčevanje. V oddaji tudi o tem: - Slovenija in Hrvaška bosta okrepili sodelovanje ob mejah, članice Unije tik pred dogovorom o krizni uredbi v okviru migracijskega pakta - Iz Gorskega Karabaha odšla že več kot polovica etničnih Armencev - Zaposleni v Mariborski livarni državo pozivajo k rešitvi podjetja pred stečajem
Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.
Svet vlade za obnovo po poplavah, ki ga koordinira gradbeni inženir in priznani projektant mostov Marjan Pipenbaher, se bo popoldne sestal na prvi seji. Gre za posvetovalni organ, ki bo oblikoval predloge in ukrepe za trajno obnovo po poplavah. Te ukrepe bodo upoštevale tehnične pisarne, ki bodo pravzaprav vodile sanacijo. Delovale bodo na terenu, in sicer v okviru državne tehnične pisarne. Druge teme: - Mariborski policisti sporočajo prve informacije o streljanju na območju Ptuja. - Pri obveznem cepljenju šolarjev in dijakov nekaj sprememb. - Francija pospešuje prizadevanja za doseganje podnebnih ciljev.
Na prvi seji se je sestala delovna skupina vlade, ki koordinira priprave na projekt nove nuklearke v Krškem. O projektu, ki bi bil izjemen finančni in kadrovski zalogaj, se bomo predvidoma izrekli na referendumu. Vsekakor pa ne bi bil končan prej kot v 15-ih letih. V oddaji boste slišali še ... - Na Kosovu dan žalovanja, po napadu pridržali šest osumljencev - V bolnišici umrl zadnji veliki šef sicilijanske mafije Messina Denaro - Pred začetkom kurilne sezone opozorila na previdnost pri uporabi goriva
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Občine še danes lahko podajo oceno škode, nastale ob avgustovskih poplavah. Glede na doslej pridobljene podatke Uprava za zaščito in reševanje ocenjuje, da bo škode za približno 2,7 milijarde evrov. S postopkom so imele težave predvsem manjše občine, pravi župan Raven na Koroškem Tomaž Rožen, saj po njegovih besedah vsaka občina nima na voljo strokovnjakov. Rokov naj sicer ne bi podaljševali. V oddaji tudi: - Azerbajdžan zagotovil varno evakuacijo civilistov iz Gorskega Karabaha. - Novogoriški mestni svetniki kritični do vodenja projekta Evropske prestolnice kulture. - Ljubljanska policijska uprava opaža 14-odstotno povečanje števila kaznivih dejanj.
Med Poljsko in Ukrajino, ki ju je ruski napad na to državo močno povezal, se v zadnjih tednih pojavljajo vse opaznejša trenja. Ta so se začela s poljskim prizadevanjem za omejitev uvoza ukrajinskega žita, zdaj se je Poljska odločila za prekinitev dobave orožja. Morda ni naključje, da se to dogaja nekaj tednov pred poljskimi volitvami. V oddaji tudi: - Sprti strani v Gorskem Karabahu potrdili dogovor o premirju, pogovori o predaji orožja še potekajo - Na mednarodni razvojni konferenci v Velenju opozorila pred posledicami podnebnih sprememb - Tudi Radio Capris in Radio Hit dobila novega lastnika
Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.
V New Yorku je vse nared za začetek zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov. Med številnimi svetovnimi voditelji in predstavniki bo zbrane danes nagovorila tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, ki je ob prizadevanjih za mednarodni mir in človekove pravice poudarila še potrebo po hitrem reševanju podnebne krize, sploh v luči nedavne domače izkušnje. Drugi poudarki: - Minister Brežan napovedal spremembe pri umeščanju objektov v prostor do konca leta. - Azerbajdžan napadel položaje armenske vojske v Gorskem Karabahu. - Slovenske kanuistke na svetovnem prvenstvu do ekipnega brona, kanuisti četrti.
Redna seja državnega zbora se je začela s poslanskimi vprašanji, več poslancev zanima učinkovitost vladnih ukrepov po uničujočih poplavah. Te so veliko škode povzročile tudi v kmetijstvu. Po ocenah kmetijske ministrice Irene Šinko je na področju kmetijstva približno 145 milijonov evrov škode, prizadetih je več kot 2700 kmetijskih gospodarstev. Ostali poudarki oddaje: - V Libiji po poplavah vse večji kaos, trupla se kopičijo, grozi izbruh bolezni - V ospredju obiska kitajskega zunanjega ministra v Rusiji varnostna vprašanja - Sinoči znova zagorelo v mariborski Surovini, škode za več tisoč evrov
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Z namenom tesnejšega sodelovanja med zdravstvenimi ustanovami in bolniki je več zavodov pred nedeljskim svetovnim dnevom pacientov odprlo svoja vrata za obiskovalce. Na voljo so jim vódeni ogledi prostorov in predavanja ter preventivne meritve. Oddaja prinaša še: - V Luki Koper opozarjajo na škodljivost pogostih menjav vodstva družbe - V Libiji po katastrofalnih poplavah ostalo brez domov 35 tisoč ljudi - Zgodovinska stavka dela zaposlenih v ameriški avtomobilski industriji
Obnova po poplavah, ki so povzročile milijardno škodo, zahteva rebalans proračuna za prihodnje leto. Za začetek morajo najpomembejši vir financiranja priskrbeti ministrstva, in sicer 600 milijonov evrov. Drugi poudarki oddaje: - V Derni v Libiji bi lahko poplave terjale 20 tisoč smrtnih žrtev. - RTV ponavlja razpise za direktorje radia, televizije in multimedijskih vsebin. - Slovenski odbojkarji popoldne v boj za kolajne na evropskem prvenstvu.
Zvezo tabornikov je pretresla prijava suma kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost mladoletnih. Zlorabo naj bi zagrešil član vodstva enega izmed rodov, ki so ga takoj umaknili z vseh taborniških dejavnosti. Preiskovalna sodnica je zanj odredila pripor. Druge teme oddaje: - Taborniško zvezo pretresa prijava spolnega nasilja, osumljenec je pridržan - Slovenija se je na ameriškem trgu zadolžila za milijardo dolarjev - Severnokorejski voditelj Kim zagotovil podporo Rusiji in Putinu pri vseh odločitvah
Neurje Daniel, ki je minuli teden prizadelo Turčijo, Grčijo in Bolgarijo, se je zneslo nad Libijo. Samo na vzhodu države so poplave odnesle najmanj 2 tisoč življenj, od tega več kot polovico v mestu Derna, ki ga je po navedbah lokalnih oblasti izginila četrtina. Bojijo se, da bo smrtnih žrtev še veliko več, saj je pogrešanih približno 10 tisoč ljudi. V oddaji tudi: - Pristojni komisar Janez Lenarčič opozarja na pomanjkanje denarja za civilno zaščito Unije. - Premier Golob se je v Luxembourgu zavzel za reformo 27-terice in njeno širitev. - Povzročitelj smrtonosne nesreče na ljubljanski južni obvoznici začel zavirati šele tik pred trčenjem.
V danes objavljeni poletni gospodarski napovedi Evropska komisija ugotavlja, da se gospodarska rast v Uniji upočasnjuje in to ob zniževanju inflacije in zelo močnem trgu delovne sile. Glede na pomladansko napoved Evropska komisija ocenjuje, da bo gospodarska rast letos namesto enoodstotna 0.8 odstotna, prihodnje leto pa 1.4 namesto 1.7 odstotna. Eden glavnih razlogov za pešanje gospodarstva je pojemanje domače porabe zaradi naraščanja cen dobrin in storitev. Komisija, ki je danes predstavila podrobnejše podatke le za 6 največjih gospodarstev v Uniji, ostale članice pa so upoštevane v napovedi, pričakuje, da se bo počasi zniževala tudi inflacija. Druge teme: - V Mežiški dolini čakajo na navodila, kaj storiti s poplavnim muljem. - Nekatere občine, tudi Idrija, v negotovosti glede evropskega denarja za protipoplavne projekte. - Reševalci po uničujočem potresu v Maroku še vedno iščejo morebitne preživele.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Neveljaven email naslov