Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Julija bo po začel veljati nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, katerega glavni namen je uskladitev slovenske znakovne ureditve z dunajsko konvencijo o prometni signalizaciji. Do leta 2026 je predvidena uvedba nekaterih novih prometnih znakov in preoblikovanje več deset že obstoječih, tisti, ki se v praksi niso uporabljali, pa bodo s cest odstranjeni. Na ministrstvu za infrastrukturo zatrjujejo, da bodo ceste s tem postale bolj pregledne, večjih težav pri navajanju na spremembe pa ne pričakujejo.
Prvo spremembo, ki jo prinaša nov pravilnik, bomo lahko opazili že 6. julija, ko bo dosedanji znak za hitro cesto zamenjal takšen, ki zdaj označuje avtocesto, s to razliko, da bo zeleno barvo v ozadju zamenjala modra. V roku enega leta bo iz uporabe izvzetih 7 znakov, med drugim moder pravokotnik za priporočeno hitrost in znak za izmenično vključevanje vozil. Vodja sektorja za ceste na Ministrstvu za infrastrukturo Zvone Zavasnik ob tem izpostavlja tudi spremembe pri postavitvi signalizacije.
Zavasnik dodaja, da bodo morali vzdrževalci cest znake umakniti, vpeljati oz. preoblikovati v desetih letih, kar je sicer dlje od življenjske dobe prometnega znaka, torej bi do menjave prišlo v vsakem primeru. V tem času bosta vpeljana tudi dva nova znaka, ki opozarjata na nevarnost, in sicer znak za vozila, ki peljejo v nasprotno smer in znak, ki opozarja na medveda. Na ministrstvu pričakujejo, da vozniki večjih težav pri navajanju na spremembe in novosti ne bodo imeli.
Spremembe se obetajo tudi pri talnih označbah – s cest se tako denimo umikajo dvojne neprekinjene črte, pešci pa bodo imeli po potrebi posebej označene pasove v modri barvi.
Kakšna bo nova prometna signalizacija, si lahko ogledate v spodnji foto galeriji (foto: Jure Čepin).
6124 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Julija bo po začel veljati nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, katerega glavni namen je uskladitev slovenske znakovne ureditve z dunajsko konvencijo o prometni signalizaciji. Do leta 2026 je predvidena uvedba nekaterih novih prometnih znakov in preoblikovanje več deset že obstoječih, tisti, ki se v praksi niso uporabljali, pa bodo s cest odstranjeni. Na ministrstvu za infrastrukturo zatrjujejo, da bodo ceste s tem postale bolj pregledne, večjih težav pri navajanju na spremembe pa ne pričakujejo.
Prvo spremembo, ki jo prinaša nov pravilnik, bomo lahko opazili že 6. julija, ko bo dosedanji znak za hitro cesto zamenjal takšen, ki zdaj označuje avtocesto, s to razliko, da bo zeleno barvo v ozadju zamenjala modra. V roku enega leta bo iz uporabe izvzetih 7 znakov, med drugim moder pravokotnik za priporočeno hitrost in znak za izmenično vključevanje vozil. Vodja sektorja za ceste na Ministrstvu za infrastrukturo Zvone Zavasnik ob tem izpostavlja tudi spremembe pri postavitvi signalizacije.
Zavasnik dodaja, da bodo morali vzdrževalci cest znake umakniti, vpeljati oz. preoblikovati v desetih letih, kar je sicer dlje od življenjske dobe prometnega znaka, torej bi do menjave prišlo v vsakem primeru. V tem času bosta vpeljana tudi dva nova znaka, ki opozarjata na nevarnost, in sicer znak za vozila, ki peljejo v nasprotno smer in znak, ki opozarja na medveda. Na ministrstvu pričakujejo, da vozniki večjih težav pri navajanju na spremembe in novosti ne bodo imeli.
Spremembe se obetajo tudi pri talnih označbah – s cest se tako denimo umikajo dvojne neprekinjene črte, pešci pa bodo imeli po potrebi posebej označene pasove v modri barvi.
Kakšna bo nova prometna signalizacija, si lahko ogledate v spodnji foto galeriji (foto: Jure Čepin).
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Novinarjem je treba zagotoviti svobodo, ki jo potrebujejo pri opravljanju svojega dela, ob dnevu svobode medijev poudarjajo novinarske organizacije po vsem svetu. Ob tem se vrstijo tudi opozorila pred naraščajočim političnim vplivom in napadi na medije. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je opozoril, da se brez dejstev ne moremo boriti proti lažnim informacijam. Dodal je, da brez svobode tiska ni nobene svobode, zato svobodni mediji niso izbira, ampak nuja. Guterres je ob tem izrazil zgroženost na pokolom novinarjev v Gazi; od začetka izraelskih napadov jih je bilo ubitih več kot 100. Ostali poudarki oddaje: - Za delo v dramatičnih okoliščinah Združeni narodi podelili nagrado novinarjem v Gazi. - V Srbiji ob obletnici strelskega pohoda na osnovni šoli prekinili televizijski in radijski program. - V občinah Rogatec in Žetale načrtujejo 5 novih vetrnih elektrarn.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Letna inflacija je aprila dosegla tri odstotke, kar je najnižja stopnja od oktobra leta 2021. Klavdija Škerlak s Statističnega urada pojasnjuje, da so tokrat k letni inflaciji največ - za skoraj 5 odstotkov - prispevale višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo. Škerlak ob tem poudarja, da so cene hrane in pijače, ki so bile dolgo časa gonilo inflacije, tokrat ostale nespremenjene. Na mesečni ravni je bila inflacija eno-odstotna. Ostali poudarki oddaje: - Hamas še brez odločitve o mirovni ponudbi Izraela, ki grozi z napadom na mesto Rafa. - Prvo soočenje kandidatov evropskih strank za vodenje evropske komisije postreglo z razgreto razpravo. - Pristojni organizatorje kresovanj pozivajo k previdnosti.
Pravosodna ministrica Andreja Katič je zaradi preplačane sodne stavbe na Litijski v Ljubljani napovedala vložitev kazenske ovadbe. Proti komu, bodo po njenih besedah raziskali organi pregona. Stavbe ni mogoče uporabljati, treba jo bo temeljito obnoviti. Po njenih besedah bi obnova stala več kot 5 milijonov evrov in pol. Kot je še dejala Katičeva, pravosodno ministrstvo nima predvidenih sredstev za obnovo, prav tako še nimajo odgovora na vprašanje, za kateri namen bi lahko uporabili objekt. Ostali poudarki oddaje: - Tudi novi ponudbi za nadgradnjo ljubljanske železniške postaje višji od ocen Direkcije za infrastrukturo. - SDS in NSi vložili zahtevo za ustavno presojo in zadržanje dveh referendumov. - V Kairu pričakujejo odgovor Hamasa na izraelski mirovni predlog.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Državni zbor je sinoči odločil, da se bomo 9. junija ob evropskih volitvah opredeljevali tudi na treh posvetovalnih referendumih: o preferenčnem glasu, rabi konoplje in o evtanaziji. Državna volilna komisija bo danes določila rokovnik za volilna opravila, saj je državni zbor določil, da je dan, ko začnejo ta opravila teči, 6. maj. V času, ki bi bil sicer namenjen samo kampanji za evropske volitve, bodo tako potekale še tri referendumske kampanje. V oddaji tudi: - Ameriške univerze preplavili propalestinski protestniki. - Kitajska in Združene države bi morale skleniti zavezništvo, pravi kitajski predsednik Ši. - Za vlaganje v smučišče Kanin naj bi se zanimalo srbsko podjetje.
V državnem zboru se nadaljuje izredna seja o posvetovalnih referendumih. Danes razpravljajo o treh, ki jih je predlagala SDS. Začeli so s tistim o zaupanju v vlado, sledita še predloga referndumov o obveznem testiranju funkcionarjev na droge in o naselitvi nezakonitih migrantov. Druge teme: - Rusko jedrsko orožje v Belorusiji, Ukrajina skrivaj prejela ameriške rakete dolgega dosega - Na področju delavstva pri nas nazadovanje, pred praznikom dela opozarjajo sindikati - Ob zmanjševanju precepljenosti se povečuje pojavnost skoraj izkoreninjenih bolezni
Zdravniki in zobozdravniki stavkajo že 100 dni. To je številka, ki nam ni v čast, pravi predsednik Fidesa Damjan Polh, bodo pa kljub temu, kot so sklenili včeraj na sestanku koordinacije zdravniških organizacij, stavko nadaljevali, saj je stanje v zdravstvu katastrofalno in ukrepati je treba takoj, ne čez leto dni. Mnogi zdravniki že zapuščajo naš zdravstveni sistem. Več po teh poudarkih oddaje: - Amnesty International: za spodkopavanje mednarodnega prava bodo največjo ceno plačali civilisti - V Italiji nasprotnikom splava omogočili prisotnost na klinikah za prekinitev nosečnosti -V Mariboru potrebujejo nove vrtce, v načrtu tudi delno združevanje
Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.
Pred poslankami in poslanci je živahen teden, saj bodo ob redni seji, na kateri je med drugim na sporedu tudi predlog energetskega zakona, opravili še izredno sejo z odloki o razpisih treh posvetovalnih referendumov, in sicer o evtanaziji, o uvedbi preferenčnega glasu na volitvah in o konoplji. Današnje dogajanje pa se je začelo s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade. Druge teme: - Zunanji in obrambni ministri Evropske unije v Luxemburgu o razmerah v Ukrajini. - Stroka v primeru neuspešnega zdravljenja otrok s srčno napako ravnala ustrezno, kažejo izsledki strokovnega nadzora. - Ob svetovnem dnevu Zemlje ukrepe za obvarovanje planeta poudarjali tudi otroci v Polzeli.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Mednarodna javnost svari pred hudo zaostritvijo bližnjevzhodne krize, potem ko je Izrael davi z droni napadel vojaške cilje v regiji Isfahan v osrednjem delu Irana. Teheran sicer trdi, da za zdaj ne načrtuje povračilnih napadov Druge teme: - Ministri držav G7 so se zavzeli za okrepitev ukrajinske protizračne obrambe - Strokovnjaki pred začetkom svetovnega tedna cepljenja opozarjajo na prenizko precepljenost pri nas - Policisti za en dan poostrili nadzor nad prehitrimi vozniki na slovenskih cestah
Voditelji članic Evropske unije drugi dan izrednega zasedanja obravnavajo ukrepe za povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva in okrepitev notranjega trga 27-erice. Sinoči so odobrili dodatne sankcije proti Iranu zaradi njegovega napada na Izrael in pozvali k nujni dobavi sistemov zračne obrambe Ukrajini. Premier Robert Golob je ob prihodu na vrh tudi podprl kandidaturo Ursule von der Leyen za njen drugi mandat predsednice Evropske komisije. Preostale novice: Po volilni zmagi HDZ na Hrvaškem začetek koalicijskih pogajanj. Prvi sklepi o preselitvah poplavljenih ta mesec, prihodnji teden prvi obiski cenilcev. Fides napovedal pobudo presoje ustavnosti novele zakona o zdravniški službi.
Predstavniki ministrstva za zdravje so se na današnjem sestanku z direktorji zdravstvenih zavodov seznanili z razmerami in potekom dela v času stavke sindikata Fides. Razmere so različne, največje težave se kažejo v vse večjih zaostankih pri nenujnih kirurških posegih, je povedala ministrica Valentina Prevolnik Rupel. Državni zbor bo danes obravnaval novelo zakona o zdravniški službi, ki širi nabor storitev v času zdravniške stavke. Preostale novice: Vlada potrdila predlog novele, ki zaostruje pogoje prikritega pridobivanja podatkov. Izrael vztraja, da se bo maščeval za iranski napad in nadaljuje neusmiljene napade na Gazo. Luka Koper v veliko digitalno preobrazbo, tudi s pomočjo umetne inteligence.
Svetovna diplomacija nadaljuje prizadevanja za umirjanje razmer na Bližnjem vzhodu. Izraelski mediji, ki se sklicujejo na vire v vojnem kabinetu, poročajo, da naj bi izraelska vojska razmišljala o manjšem, a občutnem povračilnem napadu na Iran. Druge teme: - Kitajska bi, kljub kritikam Bruslja, krepila odnose z Nemčijo - V Milanu razkrili mrežo lažnih gostincev, ki so prali denar - Mlade zdravnike najmanj zanima družinska medicina
Svetovni voditelji še naprej komentirajo posledice sobotnega iranskega napada na izraelsko ozemlje. Teheran vztraja, da je šlo za nujno samoobrambo, v Tel Avivu še pretresajo možnost povračilnih ukrepov. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres medtem svari, da ljudem na Bližnjem vzhodu grozi uničujoč konflikt ter da je čas za največjo stopnjo zadržanosti. Ostali poudarki oddaje: - Nemški kancler na Kitajskem pozval k pravični trgovini. - Razprava o financiranju občin: za razvoj nujna stabilnost. - Na Primorskem vse več škode zaradi šakalov.
Neveljaven email naslov
