Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politična odločitev italijanske vlade, da plinski terminal v Žavljah pri Trstu ni več strateškega pomena za državo, je razveselila tako italijanske kot tudi slovenske nasprotnike načrta španske družbe Gas natural v Tržaškem zalivu. Dodatna skrb in pozornost pa ne bosta odveč, opozarjajo v Trstu, ker pripravljena tehnična dokumentacija gradnjo uplinjevalnika vendarle dovoljuje. Iz Trsta poroča Mirjam Muženič.
Izjava ministra za gospodarski razvoj Carla Celende je v javnost prišla le malo pred novico, da je to isto ministrstvo izdalo okoljsko soglasje za plinovod od Žavelj do plinskega omrežja na drugi strani Tržaškega zaliva. Enako ministrsko dovoljenje je sam uplinjevalnik dobil že leta 2009. Skupaj torej to pomeni zeleno luč za začetek gradnje. Kaj zdaj? Član občinske uprave v Trstu, zadolžen za okolje, Umberto Laureni:
V tržaškem pristanišču, kjer so od vsega začetka Rim opozarjali, da bi ladje z utekočinjenim plinom zelo oteževale promet in ogrožale varnost vseh, so bolj prepričani v svojo zmago. Izredni komisar pristaniške uprave Zeno D`Agostino:
Z umikom Žavelj iz vladnega programa strateških infrastruktur, sta izdani okoljski dovoljenji nesmiselni. Nimata več nobenega pomena.
Nobenega dvoma pa ni, da je rimskemu NE Žavljam propomogel tudi slovenski ne. Umberto Laureni:
Ob vsem pa ne gre pozabiti, da sta Italija in Trst sredi volilne kampanije pred drugim krogom občinskih volitev, ki dosedanjemu tržaškemu županu Robertu Cosoliniju, stranke premiera Renzija, slabo kažejo.
6124 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Politična odločitev italijanske vlade, da plinski terminal v Žavljah pri Trstu ni več strateškega pomena za državo, je razveselila tako italijanske kot tudi slovenske nasprotnike načrta španske družbe Gas natural v Tržaškem zalivu. Dodatna skrb in pozornost pa ne bosta odveč, opozarjajo v Trstu, ker pripravljena tehnična dokumentacija gradnjo uplinjevalnika vendarle dovoljuje. Iz Trsta poroča Mirjam Muženič.
Izjava ministra za gospodarski razvoj Carla Celende je v javnost prišla le malo pred novico, da je to isto ministrstvo izdalo okoljsko soglasje za plinovod od Žavelj do plinskega omrežja na drugi strani Tržaškega zaliva. Enako ministrsko dovoljenje je sam uplinjevalnik dobil že leta 2009. Skupaj torej to pomeni zeleno luč za začetek gradnje. Kaj zdaj? Član občinske uprave v Trstu, zadolžen za okolje, Umberto Laureni:
V tržaškem pristanišču, kjer so od vsega začetka Rim opozarjali, da bi ladje z utekočinjenim plinom zelo oteževale promet in ogrožale varnost vseh, so bolj prepričani v svojo zmago. Izredni komisar pristaniške uprave Zeno D`Agostino:
Z umikom Žavelj iz vladnega programa strateških infrastruktur, sta izdani okoljski dovoljenji nesmiselni. Nimata več nobenega pomena.
Nobenega dvoma pa ni, da je rimskemu NE Žavljam propomogel tudi slovenski ne. Umberto Laureni:
Ob vsem pa ne gre pozabiti, da sta Italija in Trst sredi volilne kampanije pred drugim krogom občinskih volitev, ki dosedanjemu tržaškemu županu Robertu Cosoliniju, stranke premiera Renzija, slabo kažejo.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Socialni partnerji so imeli danes na mizi predlog zakona za pomoč gospodarstvu, potem ko ga je včeraj obravnavala vlada. Med glavnimi ukrepi so subvencioniranje stroškov energentov ter skrajšanega delovnika in čakanja na delo. Sindikati pozdravljajo pomoč države, a opozarjajo, da zakon ne predvideva varovalk glede ohranitve delovnih mest. Delodajalci so kritični, češ da predvidena državna pomoč ob zelo visokih cenah elektrike ne bo zadostovala. Druge teme: - Ruski predsednik Putin odprt za pogovore o končanju vojne v Ukrajini - Blago od tržaškega pristanišča do Avstrije od januarja po carinskem koridorju - Prešernova nagrajenca za leto 2023 umetnica Ema Kugler in slikar Herman Gvardjančič
Kako se bo o nadaljnjih korakih odločilo članstvo Fidesa, potem ko sindikat z vlado včeraj ni dosegel dogovora glede zvišanja plač zdravnikov in zobozdravnikov? Kot je znano, Fides za vse zahteva zvišanje za šest plačnih razredov. Zaradi pričakovanega dviga plač v zdravstvu so se že oglasile tudi druge poklicne skupine javnega sektorja. Druge teme: - Janez Janša ne priznava krivde za razžalitev nekdanjega direktorja STA Bojana Veselinoviča - Na Kitajskem po protestih zaradi covidnih omejitev prihodnje leto vendarle dokončno odprtje družbe - Belgijcu Remcu Evenepoelu zlato kolo za najboljšega kolesarja, Tadej Pogačar tretji
Vlada danes nadaljuje plačna pogajanja s sindikati zdravstva in socialnega varstva. Po pogajanjih prejšnji teden sta bili zadovoljni obe strani. Prva zahteva sindikatov je odprava plačnih nesorazmerij, sicer bodo odločali o zaostrovanju dejavnosti. Če se bo vlada s ponudbo dovolj približala njihovim zahtevam, bi lahko parafirali sporazum in ga podpisali še ta teden. Preostale novice: Medletna inflacija novembra 10-odstotna, najbolj so se podražili hrana in energenti. Bruselj vztraja pri predlogu zamrznitve več milijard evrov evropskih sredstev Madžarski. Zunanji ministri Nata tudi o omejevanju ruskega vpliva na zahodnem Balkanu.
Predvidoma zadnja pogajanja med vlado ter sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Fides so se pred dobre pol ure končala neuspešno. Po besedah Fidesovih pogajalcev namreč vladna ponudba ni prinesla izboljšanja. O tem, kako naprej, se bodo v prihodnjih dneh pogovorili na organih sindikata, člani pa so bili že doslej v 95 odstotkih naklonjeni zaostritvi. Druge teme oddaje: - Zaveznice Nata bodo povečale pomoč za obnovo ukrajinskega energetskega sistema - V Velenju težave pri ogrevanju zaradi nedelovanja bloka 6 šoštanjske termoelektrarne - Graditev NUK II naj bi se začela prihodnje leto
Volivke in volivci so na včerajšnjih referendumih odločili, da novele zakona o vladi, zakona o dolgotrajni oskrbi in zakona o Radioteleviziji Slovenija obveljajo. Izidi so jasno sporočilo politiki, da ni izvoljena za onemogočanje dela države, temveč za delovanje v korist državljanov, je v odzivu poudaril premier Robert Golob. Največjo podporo je dobila novela zakona o RTV Slovenija, za katero se že napoveduje ustavna presoja. Da boj za neodvisen javni medij še ni končan, ob tem poudarja del zaposlenih na RTV. Druge teme: - Državni zbor potrdil spremembe zakona o dohodnini. - Obrambni minister Šarec na enodnevnem obisku v Ukrajini. - Zaradi stavke v Avstriji ustavljeni vsi vlaki, iz Slovenije samo do meje.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Napovedi vremenoslovcev so se uresničile, v več delih države že sneži. Agencija za okolje je za jug Slovenije izdala oranžno opozorilo. Na Obali pa težave povzroča morje, ki je v več krajih poplavilo nižje predele. Voda je povzročila škodo v pritličnih stanovanjih in lokalih ter na avtomobilih. Drugi poudarki oddaje: - Do četrtka možno predčasno glasovanje na referendumih. - V Bovcu zahteva za vnovično štetje glasov z županskih volitev. - Kosovo zamaknilo globe za voznike s srbskimi tablicami, Washington in Bruselj iščeta rešitve.
Občinske volilne komisije po včerajšnjih lokalnih volitvah danes ugotavljajo izide glasovanja po pošti. Od skupno 212 občin so županje ali župane po prvem krogu dobili v 165 občinah, od tega šest v mestnih občinah, tudi prestolnici. Zoran Janković je dobil šesti mandat na čelu Ljubljane, a njegova lista ne bo imela več večine v mestnem svetu. To ga ne skrbi, saj so se že pred volitvami dogovorili o sodelovanju z Gibanjem Svoboda, v igri je tudi sodelovanje s Socialnimi demokrati. Druge teme oddaje: - Izhodna kovidna strategija, kot pravi minister za zdravje Bešič Loredan, že kaže dobre rezultate - Silovit potres v Indoneziji zahteval več 10 življenj, več sto ljudi je ranjenih - Iran znova raketiral kurdske skupine na območju iraškega Kurdistana
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Vladna novela o dohodnini ima podporo koalicijskih strank, čeprav so tako v SD kot Levici izrazili negodovanje zaradi popuščanja opoziciji. V SDS noveli ostro nasprotujejo, v NSi pa podpirajo pripravljenost koalicije za podporo njihovim dopolnilom o normiranih samostojnih podjetnikih in višjih olajšavah za vzdrževane člane. Drugi poudarki oddaje: - Poljska bo Kijevu najverjetneje omogočila dostop do območja, na katerem je raketa v torek ubila dva človeka. -Novoizvoljena predsednica republike v Trstu poudarila pomembnost sprejemanja manjšin. - Decembra v že 23-to celjsko pravljično deželo s sedmimi pravljičnimi vlaki.
Raketa, ki je sinoči padla na Poljsko v bližini ukrajinske meje in pri tem ubila dva človeka, po vsej verjetnosti ni priletela iz Rusije, temveč bi lahko šlo za izstrelek ukrajinske protiraketne obrambe, so danes potrdile prve preiskave. Zavezniki zveze Nato so Poljski obljubile vso pomoč pri preiskavi, svetovni voditelji pa v prvih odzivih, dokler ne bodo znani rezultati preiskave, pozivajo k previdnosti in umiritvi razmer. Drugi poudarki oddaje: - Trump tudi uradno napovedal vnovično kandidaturo za položaj ameriškega predsednika. - Nasa proti Luni uspešno izstrelila doslej najmočnejšo raketo programa Artemis. - Po 20-ih letih prostorske stiske ljubljanska Akademija za glasbo v prenovljenih prostorih Kazine.
Predsednik Borut Pahor je danes na pogovor o primopredaji poslov sprejel novoizvoljeno predsednico republike Natašo Pirc Musar. Po 5. decembru se bo predsednica začela seznanjati z vsem, kar jo čaka po 23. decembru, ko bo imela polna pooblastila za opravljanje funkcije. Pirc Musarjevo je v predsedniški palači spremljala odvetniška kolegica Ula Tomaduz, zato se že ugiba, ali bo tudi vodja kabineta predsednice republike. Druge teme oddaje: - Geoplin v Alžiriji podpisal triletno pogodbo o dobavi zemeljskega plina - V Indoneziji ob začetku vrha G20 kritike na račun Rusije zaradi vojne v Ukrajini - 25 let po štirikratnem umoru v Tekačevem sodni mlini primer še vedno premlevajo
Novoizvoljena predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je v drugem krogu volitev dobila 54 odstotkov glasov, je dejala, da so ljudje povedali, kakšno Slovenijo si želijo. Napovedala je, da bo garala za temeljne človekove pravice, ustavne pravice in demokracijo ter si prizadevala za poenotenje politike o pomembnih temah. Med prvimi nalogami je omenila, da želi na pogovor v predsedniško palačo povabiti vse parlamentarne stranke. Druge teme oddaje: - Notranja ministrica Tatjana Bobnar na zagovoru pred poslanci zavrača očitke SDS-ove interpelacije - Ukrajinske vojake bo v okviru misije Evropske unije pomagala uriti tudi Slovenija - Nevarni del proizvodnje Melamina bi lahko preselili na sever Kočevja
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Neveljaven email naslov