Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Turizem je zadnjih nekaj let ena izmed najhitrejše rastočih panog na svetu. Turistična zveza Slovenije letos že 31. leto zapored pripravlja festival za osnovnošolce z naslovom Turizmu pomaga lastna glava, o katerem bodo v jutrišnji oddaji Hudo! več povedali mladi gosti, ki bodo predstavili svoje projektne turistične naloge. Zdajle pa prisluhnimo, kako o turizmu razmišljajo mladi iz OŠ Miška Kranjca iz Ljubljane, ki jih je pred mikrofon povabila Tadeja Bizilj.
V Sloveniji živi skupno 13 vrst žab, ki sodijo v red ne repatih dvoživk. Vse naše žabe so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene. Delijo se na kolutojezičnice, krastače,česnovke, rege, rjave žabe ter zelene žabe. Kako pa jih vidijo otroci? Liani Buršič so jih orisali učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik – Val, Nika, Maruša, Saš, Jakob in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
Vsi smo radi v družbi prijaznih in dobrih ljudi. Kaj pa pomeni, če kdo meče polena pod noge? O tem mladi iz Starega trga pri Ložu in slovenistka dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Šolarje vsak dan v tednu razen vikenda čaka nekaj ur pouka. Ta se predvidoma konča v zgodnjih popoldanskih urah - in časa za to, da do večera naredijo še kaj pametnega in koristnega, je več kot dovolj. Nekateri izberejo šport, drugi imajo svojo glasbeno skupino, tretji obiskujejo tečaj dramske igre. O tem, kakšne obšolske dejavnosti imajo v tem šolskem letu in kaj najraje počnejo v prostem času, so Tadeji Bizilj več povedali najmlajši iz Osnovne šole Škofja Loka Mesto.
Za Egipčane je bila mačka podoba milosti in bogov, zato so jih tudi po božje častili. Če je kdo poškodoval mačko, je bil za to strogo kaznovan. V bogatih družinah so jih krasili z nakitom, ko pa je mačka umrla naravne smrti so jo mumificirali in pokopali v sarkofagu v njeni naravni obliki. Eden od razlogov za njihovo čaščenje je bilo tudi dejstvo, da so lovile glodalce, ki so povzročali škodo na poljščinah. Zdaj pa prisluhnite kaj so o tej brkati zapeljivki Liani Buršič povedali učenci 3.A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
O skrivnostih in zakaj jih imamo so spregovrili drugošolci iz OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana.
O kritiki so sprgovorili drugošolci iz OŠ Vič v Ljubljani. Z njimi se je pogovarjala Lea Ogrin.
Drugošolci iz OŠ Prežihovega Voranca v Ljubljani so Lei Ogrin razložili kako nastane pesem.
Kako o svoji prihodnosti razmišljajo današnji osnovnošolci? Jih zanima, kaj bo jutri za kosilo in kdaj jih čaka naslednje kontrolna naloga v šoli ali že sanjajo o tem, kje bodo čez 5, 10 let? Vidijo svojo prihodnost v Sloveniji ali že sedaj, ko izbirajo srednjo šolo, ciljajo na službo v tujini? Kateri je za njih poklic prihodnosti in kje se vidijo nekoč srečni - z veliko družino, polno denarnico ali službo, ki so si jo vedno želeli? O tem bodo več povedali v jutrišnji oddaji Hudo!, zdajle pa prisluhnimo, kaj so Tadeji Bizilj povedali najmlajši iz Osnovne šole Medvode o tem, kje se vidijo čez 10 let.
Čeprav pes velja za človekovega najboljšega prijatelja pa se ta beseda pogosto uporablja tudi slabšalno, za hudobnega, nasilnega človeka. Poleg tega je vpletena v številne idiome, npr. »biti na psu« (v slabem položaju), »biti kot pes in mačka« (sovražiti se), »kot psa« (kruto ali močno, npr. »pretepsti kot psa« ali »lačen kot pes«). Na srečo obstaja tudi lep vrlinski izraz »zvest kot pes« za zelo zvestega človeka. Zdaj pa prisluhnimo kaj so o psih, kužkih Liani Buršič povedali učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju.
Nekaj dni po prvem aprilu se bomo spomnili, da je vleči za nos frazem, ki ga v jeziku ne uporabljamo le prvega aprila. Učenci z OŠ Trebnje so namreč priznali, da lahko koga ukanimo in se z njim pohecamo tudi kakšen drug dan in da se to med mladimi dogaja kar pogosto. Od kod izvira frazem? Da naš vohalni organ ne služi le temu, da koga potegnemo za nos, nam bo povedala strokovnjakinja iz Inštituta za fiziologijo ljubljanske medicinske fakultete dr. Helena Lenasi.
Afriška ljudstva poznajo veliko legend o zebrah. Med najbolj znanimi je legenda o tem, kako so zebre dobila svoje črte. Pavijan in zebra naj bi se nekoč sprla za vodo. Pavijan je zebro v jezi porinil v ogenj in tako je dobila črte – ožganine od plamenov. Nekateri ljudje verjamejo, da je, če srečaš zebro, ki ima na sprednjih nogah več prog kot na zadnjih, to znak, da se bo rodil otrok, morda celo dvojčka. Več o njenih bioloških lastnostih pa je Liana Buršič izvedela od učencev 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinje Petre Hrovatin, vodnice v ljubljanskem ZOO-ju. Prisluhnite jim v posnetku.
Čeprav se zdi, da je v času tipkovnic in ekranov na dotik pisanje na roko že skoraj brez potrebe, pa ima pisanje še kako pomembno vlogo pri otrokovem razvoju. Po nekaterih evropskih raziskavah ima kar 50 odstotkov otrok, starih šest let, slabše razvito finomotoriko. Pisanje na papir razvija pomembne možganske funkcije otrok, saj prsti neposredno sodelujejo pri oblikovanju možganske skorje. Tudi prvošolci iz OŠ Ledina, s katerimi se je pogovarjala Lea Ogrin, se strinjajo, da je lepo pisanje še kako pomembno. Prisluhnite zakaj.
V jezikovno obarvani rubriki Dobro jutro, otroci smo govorili o izrazu, v katerem omenjamo naš največji organ. Težak je okoli 10 kilogramov, po površini meri 1,8 kvadratnega metra. Najbrž ste že ugotovili, da imamo v mislih kožo. Kaj pomeni, da imamo trdo ali debelo kožo, pa nam bodo povedali učenci z OŠ Trebnje in strokovnjakinja iz Inštituta za fiziologijo dr. Helena Lenasi.
Na današnji dan pred 69-timi leti je umrl najbolj slavni ruski kozomonavt Jurij Aleksejevič Gagarin. 12. aprila 1961 je major Gagarin v Vostoku 1 uradno, kot prvi človek, poletel okoli Zemlje. Celotna misija je trajala zgolj 108 minut. Ko se je 27 – letni Gagarin vrnil na Zemljo je postal narodni heroj, predragocen za ponovno nevarno misijo. Leta 1968 pa je dobil novo priložnost, a se je na žalost med pripravami ponesrečil v letalski nesreči, star komaj 34 let. Jurij Aleksejevič Gagarin je ostal ruski narodni heroj do danes. Bi se tudi prvošolčki tako pogumno podali v vesolje? Lea Ogrin so odgovorili učenci prvega razreda iz OŠ Ledina.
Denar je sveta vladar, pravi že star pregovor in to nekako res drži. Tisti, ki ga imajo premalo, si ga želijo več, tisti, ki se kopljejo v njem pa ne vedo več, kaj bi še počeli, da bi ga zapravili. Veliko odraslih se spominja, kako so kot otroci od staršev prvič dobili nekaj cekinov, s katerimi so lahko počeli, karkoli so želeli. Svojo prvo žepnino. Ali jo imajo tudi sami in kaj naredijo z njo, je Tadeja Bizilj vprašala mlade iz Osnovne šole Frana Malgaja Šentjur.
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8. Labodi so tudi pravi zaščitni znak Bleda. Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda. Kaj pa so o teh zvestih elegantnežih Liani Buršič povedali učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
Včasih je težko najti skupni jezik, predvsem med politiki in v kriznih situacijah je namreč iskanje kompromisa težka naloga. Začne se s tem, da se sprte strani usedejo za skupno mizo. Kaj pomeni ta frazem, bomo izvedeli v naslednjih minutah. Razložili nam ga bodo šolarji z OŠ Polhov Gradec in slovenistka z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC Sazu dr. Mateja Jemec Tomazin.
Neveljaven email naslov