Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na zdravje, potrebujete robec? Polni nosovi in zamašena grla. Če malo prisluhnemo, lahko slišimo orkester kihanja in smrkanja. Nova svetovna uspešnica, ki se predvaja po vsem svetu. Kaj naredimo, če izgubimo glas, je Dejan petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Ledina v Ljubljani.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Na zdravje, potrebujete robec? Polni nosovi in zamašena grla. Če malo prisluhnemo, lahko slišimo orkester kihanja in smrkanja. Nova svetovna uspešnica, ki se predvaja po vsem svetu. Kaj naredimo, če izgubimo glas, je Dejan petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Ledina v Ljubljani.
Klasično glasbo pogosto slišimo v filmih ali pa morda v kakšni reklami. Kolikokrat pa si vzamete čas in zares poslušate klasično glasbo? Priložnost se vam ponuja že jutri med oddajo Hudo. Lea Ogrin bo namreč v studiu 13 Radia Slovenija gostila godalni kvartet Glasbene šole Vrhnika. Raziskali bomo tudi zakaj je poslušanje glasbe blagodejno; odgovor pa se skriva že v današnji rubriki Dobro jutro, otroci, v kateri so Lei tretješolci iz Osnovne šole Toneta Čufarja povedali zakaj jim je klasična glasba všeč in kako se počutijo, ko jo poslušajo.
Guinnessova knjiga rekordov vsebuje veliko izjemnih, zanimivih, presenetljivih, tudi bizarnih dosežkov in eden od njih je povezan s kihanjem. Gre za najdaljše neprekinjeno kihanje, ki je trajalo kar 978 dni skupaj. Rekord je septembra 1983 postavila Donna Griffiths iz Velike Britanije, ki je pričela kihati januarja 1981. Mi v današnji rubriki Dobro jutro, otroci sicer ne bomo postavljali rekorda, bomo pa iskali odgovore na vprašanje, zakaj kihamo. Andreji Gradišar so pri tem pomagali biologinja doktorica Tatjana Robič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter četrtošolci Aleks, Brin in Filip iz OŠ Oskarja Kovačiča Ljubljana.
Kaj pomeni, če za nekoga rečemo, da ga beremo kot odprto knjigo, bodo povedali učenci Dvojezične osnovne šole 1 Lendava, dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša SAZU in Špela Šebenik.
Konec tedna prihaja na obisk prvi od decembrskih dobrih mož, Miklavž, kar pomeni, da bodo trgovine ta teden verjetno precej bolj polne kot sicer. Nakupovanju smo posvetili tudi tokratno rubriko Dobro jutro, otroci, v kateri so učenci 4. C razreda Podružnične šole Kisovec Andreji Gradišar povedali, ali radi nakupujejo in kaj.
Ob petkih v rubriki »Dobro jutro, otroci« običajno izveste, o čem bomo govorili v sobotnih otroških in mladinskih oddajah, in tudi danes bo tako. Tema jutrišnje oddaje Radijski ringaraja bo delovanje države. Zanj skrbi ogromno ljudi, ki opravljajo različne poklice. Kateri od njih je najpomembnejši za državo, so Andreji Gradišar povedali učenci 4. C razreda iz Podružnične šole Kisovec.
Se morda spomnite, kaj ste delali pred tednom dni ob tem času? Ali pred mesecem dni? Če ste na obe vprašanji odgovorili z lahkoto, imate zelo dober spomin, saj namreč večino stvari, ki se nam zgodijo, zelo hitro pozabimo. Zakaj je tako in zakaj si ne zapomnimo čisto vsega, kar se naučimo in doživimo, je zanimalo Andrejo Gradišar. Pri iskanju odgovorov pa so ji na pomoč priskočili biologinja doktorica Tatjana Robič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter učenci tretjih in četrtih razredov OŠ Oskarja Kovačiča Ljubljana.
Guienssova knjiga rekordov letos praznuje 60. Obletnico obstoja. Prva knjiga je bila izdana leta 1955. Ideja se je porodila direktorju pivovarne Guiness v zgodnjih petdesetih letih, ko se je s kolegi med lovom prerekal o tem katera divja lovna ptica je najdebelejša. Od takrat se je nanizalo že veliko rekordov, nekaj so jih Lei Ogrin našteli učenci 4. B razreda OŠ Ledina.
O psih in mačkah ter o tem, da - vsaj v pregovorih - ne bivata v sožitju, bodo govorili otroci iz OŠ Koper in biologinja Maja Brate.
Večina jezikov, ki jih poznamo, so nastajali postopoma, iz starodavnega predhodnika, na primer latinščine in se razvijali skozi stoletja. V zadnjem stoletju pa je nastalo nekaj umetnih jezikov. Umetni jezik je jezik, ki ga skupina ljudi načrtno izdela, ponavadi iz besedišča ter slovnice že obstoječih jezikov. Najbolj znani umetni jezik je esperanto, ki ga po svetu govori 2 milijona ljudi. Kaj je umeten jezik, so Gei Saje povedali drugošolci osnovne šole Prežihovega Voranca.
Ste vedeli, da bi v idealnih okoliščinah lahko z vsemi svojimi lasmi dvignili kar dva slona? Morda so jim prav zaradi lastnosti, da lahko podpirajo težo 10 do 12 ton, v zgodovini pripisovali tako velik pomen in jih povezovali z močjo. No, tudi danes lasje nimajo majhne vloge, saj ob prvih znakih plešavosti marsikdo postane slabše volje. Zakaj pa pleša sploh nastane, je vprašanje, ki ga je s pomočjo biologinje doktorice Tatjane Robič in tretješolcev iz OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi raziskala Andreja Gradišar.
Živinoreja je ena najbolj okolju škodljivih človeških dejavnosti. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo ji je namenjena več kot četrtina vsega kopnega na Zemlji. Živinoreja je odgovorna za skoraj petino vseh izpustov toplogrednih plinov v ozračje, več kot promet. Ob tem predstavlja skoraj desetino vse svetovne porabe vode in je največji vir vodnega onesnaženja. Prekomerni ulov pa kritično zmanjšuje ribjo populacijo v večini svetovnih morij. Z naraščanjem števila prebivalcev se bo stanje še poslabšalo, kaj bomo torej jedli v prihodnosti? V laboratoriju vzgojeno meso? Nekateri predlagajo kenguruje namesto govedine? Ali bomo zagrizli v žuželke? Kaj bomo jedli čez 100 let, so Lei Ogrin povedali učenci 4. A razreda Waldorfske šole Ljubljana.
Ko Slovenija, Evropa in tudi druge države govorijo o ograjah, tehničnih ovirah in zidovih, bomo tudi na prvem v prihodnjih minutah govorili o zidovih. A ne o tistih, ki nastajajo na mejah, temveč tistih, ki nastopajo v jeziku. Kaj pomeni riniti z glavo skozi zid?
November ima slab sloves. Ljudje ob novembru pomislijo na hladna, meglena jutra in kratek dan, premalo sonca, dež... Veliko ljudi bi november kar najraje preskočili na poti do decembra, polnega lučk in snega. A ker to ni mogoče, se spomnimo dobrih in lepih značilnosti novembra. Otroci nimajo s tem nobenih težav. Zakaj je november lep mesec so Gei Saje povedali drugošolci osnovne šole Prežihovega Voranca.
V enem letu so lahko do trije petki trinajsti. Petek trinajsti, dan, ki nekatere navdaja s strahom, saj verjamejo, da se takrat vedno zgodi kaj slabega, drugi pa trdijo, da ni ta dan nič bolj nesrečen kot ostali. Razlag, odkod vraža o nesrečnem petku je več. Po nordijski mitologiji in krščanstvu je 13 nesrečna številka, na primer Judež je bil 13. gost na zadnji večerji. Tudi petek velja za nesrečen dan. V devetnajstem stoletju pa so združili nesrečno številko in dan, prvič je fraza petek trinajsti omenjena v biografiji Rossinija, ki je umrl na ta dan. Zakaj je petek trinajsti nesrečen, so Gei Saje razložili tretješolci osnovne šole Poljane.
Ljudje dlanem pripisujemo razmeroma velik pomen. Z dlani poskušamo napovedati prihodnost, jih uporabljamo v rekih in pregovorih, s stiskom druge pozdravimo, potolažimo, jim damo vedeti, da jih imamo radi. V današnji rubriki Dobro jutro, otroci pa se bomo vanje zazrli in se vprašali, zakaj imajo naše dlani pet različnih prstov. Andreji Gradišar so odgovor pomagali poiskati biologinja z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani doktorica Tatjana Robič ter učenci OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi in učenci OŠ Oskarja Kovačiča Ljubljana.
Mladi o starosti ne razmišljajo veliko, starejši pa se dostikrat spomnijo na to, kaj vse so v mladosti doživeli, kakšno je bilo življenje, kako drugače je bilo vse kot danes. Včasih se jezijo na mlade, da so preveč na računalnikih, telefonih, mladi pa ob tem le zamahenjo z roko, se zasmejijo in mislijo svoje. Kdaj pa zares postanemo stari - ko se tako počutimo, ko število svečk zapolni celo rojstnodnevno torto ali ko imamo zgodb in anekdot za cel večer ...? O tem so s Tadejo Bizilj razmišljali osmošolci z Osnovne šole Prule.
Pravega odgovora na vprašanje, zakaj za nekoga, ki je premožen, rečemo, da ima debelo denarnico, ne poznamo, čeprav, pravi dr. Polona Gantar iz ljubljanske Filozofske fakultete, je pomen jasen in za nas samoumeven. Zakaj rečemo masten zaslužek in debela denarnica, ne pa obratno? O tem, kaj pomeni debela in kaj tanka denarnica so se razgovorili tudi učenci OŠ Koper.
Večina ljudi potrebuje za optimalno delovanje 8 ur spanca. In vsi poznamo krasen občutek, ko se zbudiš naspan, pa vendar... kako težko je včasih zaspati? Gotovo imajo otroci kakšen dober nasvet, kaj storiti za lažji in hitrejši spanec. Drugošolci osnovne šole Bežigrad so svoje nasvete glede spanja delili z Geo Saje.
Za 50. rojstni dan oddaje Lahko noč, otroci! smo v slovenskih knjižnicah pripravili pet pravljičnih dogodkov za najmlajše. Po Kamniku, Vrhniki, Slovenski Bistrici in Velenju smo bili ta teden gostje na mladinskem oddelku knjižnice Ivana Tavčarja v Škofji Loki. Učenci 3.a razreda iz OŠ Ivana Groharja so uživali v pripovedovanju pravljic, potem pa so Alji Verbole povedali, kako preživljajo čas, kadar so skupaj z babicami in dedki.
Kako se počutimo, je včasih mogoče razbrati že iz drže telesa, kretenj in obrazne mimike. Nasmeh skoraj vedno pomeni, da smo dobre volje. Če se ob tem še na glas smejimo, pa skoraj zagotovo lahko rečemo, da smo veseli. Kako smeh sploh nastane, je vprašanje, ki ga je s pomočjo biologinje Tatjane Robič in tretješolcev iz OŠ dr. Vita Kraigherja v tokratni rubriki Dobro jutro, otroci poskušala razvozlati Andreja Gradišar.
Neveljaven email naslov