Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljudje govorimo že toliko časa, da znanstvenikom še ni uspelo ugotoviti, kdaj točno smo izgovorili prvo besedo. Po nekaterih teorijah naj bi se to zgodilo ob začetku vrste homo habilis pred dvema milijonoma let in pol v Afriki, po drugih pa s homo erectusom pred približno 1,8 milijona let. Moderni artikulirani govor pa naj bi bil značilnost vrste homo sapiens iz srednje kamene dobe. Za to, da lahko govorimo, seveda potrebujemo glas in v današnji rubriki Dobro jutro, otroci boste izvedeli, kako ta nastane, zakaj nimamo vsi enakega glasu in zakaj fantje mutirajo. O teh vprašanjih so v pogovoru z Andrejo Gradišar razmišljali drugošolci z ljubljanske osnovne šole Oskarja Kovačiča in profesor doktor Marko Kreft z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Ljudje govorimo že toliko časa, da znanstvenikom še ni uspelo ugotoviti, kdaj točno smo izgovorili prvo besedo. Po nekaterih teorijah naj bi se to zgodilo ob začetku vrste homo habilis pred dvema milijonoma let in pol v Afriki, po drugih pa s homo erectusom pred približno 1,8 milijona let. Moderni artikulirani govor pa naj bi bil značilnost vrste homo sapiens iz srednje kamene dobe. Za to, da lahko govorimo, seveda potrebujemo glas in v današnji rubriki Dobro jutro, otroci boste izvedeli, kako ta nastane, zakaj nimamo vsi enakega glasu in zakaj fantje mutirajo. O teh vprašanjih so v pogovoru z Andrejo Gradišar razmišljali drugošolci z ljubljanske osnovne šole Oskarja Kovačiča in profesor doktor Marko Kreft z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Ljudje govorimo že toliko časa, da znanstvenikom še ni uspelo ugotoviti, kdaj točno smo izgovorili prvo besedo. Po nekaterih teorijah naj bi se to zgodilo ob začetku vrste homo habilis pred dvema milijonoma let in pol v Afriki, po drugih pa s homo erectusom pred približno 1,8 milijona let. Moderni artikulirani govor pa naj bi bil značilnost vrste homo sapiens iz srednje kamene dobe. Za to, da lahko govorimo, seveda potrebujemo glas in v današnji rubriki Dobro jutro, otroci boste izvedeli, kako ta nastane, zakaj nimamo vsi enakega glasu in zakaj fantje mutirajo. O teh vprašanjih so v pogovoru z Andrejo Gradišar razmišljali drugošolci z ljubljanske osnovne šole Oskarja Kovačiča in profesor doktor Marko Kreft z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Ljudje govorimo že toliko časa, da znanstvenikom še ni uspelo ugotoviti, kdaj točno smo izgovorili prvo besedo. Po nekaterih teorijah naj bi se to zgodilo ob začetku vrste homo habilis pred dvema milijonoma let in pol v Afriki, po drugih pa s homo erectusom pred približno 1,8 milijona let. Moderni artikulirani govor pa naj bi bil značilnost vrste homo sapiens iz srednje kamene dobe. Za to, da lahko govorimo, seveda potrebujemo glas in v današnji rubriki Dobro jutro, otroci boste izvedeli, kako ta nastane, zakaj nimamo vsi enakega glasu in zakaj fantje mutirajo. O teh vprašanjih so v pogovoru z Andrejo Gradišar razmišljali drugošolci z ljubljanske osnovne šole Oskarja Kovačiča in profesor doktor Marko Kreft z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Radi berete kriminalke? Kdo je skrivnostni tat, ki je ukradel dragulj in kdo je sosedu ukradel rože? V podobne tematike se je poglobila Ana Marie, učenka 3. razreda Osnovne šole Antona Ingoliča Spodnja Polskava - Podružnica Pragersko. O svoji kriminalki se je pogovarjala z Dejanom Petkom.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Slovenski olimpijci na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju osvajajo medalje kot za stavo. Ko drvijo po belih strminah se nam, ki jih spremljamo od daleč, zdi vse zelo preprosto. Učenci 3. A razreda Osnovne šole Štore so Ani Gabršček razložili, da ni tako – športniki morajo za uvrstitev na olimpijske igre trdo trenirati.
Zaradi uspehov slovenskih smučarskih skakalcev smo v zadnjih letih Slovenci ta šport, ki sicer izvira iz Norveške, vzeli za svojega. Z 12-letnim smučarskim skakalcem Luko Robnikom iz II. OŠ Celje se je pogovarjala Andreja Gradišar.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vožnja z avtomobilom je lahko prava dogodivščina, če seveda dobro poskrbimo za varnost. Vsi otroci na primer vedo, da so sprednji sedeži rezervirani za starejše. Pa ste se kdaj vprašali, zakaj je tako? Učenci tretjega razreda III. osnovne šole Celje so z Ano Gabršček našteli nekaj odgovorov.
Prejšnji teden je Slovenijo zajela tema. Določene ceste so bile neprevozne, šole zaprte in določeni predeli brez elektrike. Kako so otroci preživeli dan doma brez elektrike, je Dejan Petek vprašal učence 1. In 2. razreda Osnovne šole Jurija Vege v Moravčah.
Vožnja z avtomobilom je lahko prava dogodivščina, če seveda dobro poskrbimo za varnost. Vsi otroci na primer vedo, da so sprednji sedeži rezervirani za starejše. Pa ste se kdaj vprašali, zakaj je tako? Učenci tretjega razreda III. osnovne šole Celje so z Ano Gabršček našteli nekaj odgovorov.
Na 22. zimskih olimpijskih igrah v Sočiju, ki se bodo pričele danes zvečer, bo skupaj nastopilo več kot 2500 športnikov. Med njimi bo tudi 66 Slovencev. Tem so dobre želje v Soči poslali učenci II. OŠ Celje.
Učenci 3. b. razreda Osnovne šole dr. Vita Kraigherja so razmišljali o tem, kaj delati, ko ni elektrike, da nam ni dolgčas.
O občutkih pri drsanju smo se pogovarjali z umetnostno drsalko iz II. Osnovne šole Celje Nino Pušnik.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Radi poslušate ritmično poudarjeno poezijo oziroma bitovsko zabavno glasbo? Verjetno to bolj poznate pod okrajšavo rap. Kaj pa sploh je rap, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Se spomnite, kaj ste želeli postati, ko ste bili majhni? Morda astronavt, učiteljica, balerina ali svetovno znani športnik. Verjetno ste si to delo takrat predstavljali malo drugačno, kot pa v resnici je. O tem, kaj delajo evropski poslanci, se je Andreja Gradišar pogovarjala z učenci 2. b. razreda Osnovne šole Prežihovega Voranca Ljubljana.
V Ljubljani poteka že šesti festival kulturno - umetnostne vzgoje Bobri. Privablja predvsem otroke na različne gledališke in filmske predstave ter na delavnice. Ali veste, kako zvenijo smeti? To so učencem prikazali na glasbeno gledališki predstavi Posluh! Recikliramo. Iz odpadnih materialov in embalaže so glasbeniki izvabljali zanimive in drugačne zvoke, otrokom pa s tem povedali zgodbo o potrošništvu, recikliranju in skrbi za naš planet. Kaj vse so videli in slišali, so Petri Medved povedali petošolci Osnovne šole Dravlje iz Ljubljane.
Neveljaven email naslov