Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Združeni narodi so letošnje leto razglasili za leto stročnic, z namenom povečanja zavedanja o pomembnosti stročnic pri trajnostni proizvodnji hrane in zdravi prehrani ter njihovi koristnosti pri rodovitnosti prsti, klimatskih spremembah in boju proti podhranjenosti. Prehrana z veliko stročnicami je namreč po številnih znanstvenih študijah, zelo pomembna za preventivo pred srčnimi obolenji, sladkorno boleznijo in motnjami presnavljanja maščob. Na dan naj bi zaužili približno 30 do 75 g stročnic. Vendar nikoli surovih! Lupina je namreč neprebavljiva, zato jih moramo pred uporabo namočiti in ustrezno dolgo kuhati. Kaj so stročnice pa je vprašanje, ki je na začetku malce zmedlo tretješolce iz Osnovne šole Kolezija, s katerimi se je pogovarjala Lea Ogrin.
Združeni narodi so letošnje leto razglasili za leto stročnic, z namenom povečanja zavedanja o pomembnosti stročnic pri trajnostni proizvodnji hrane in zdravi prehrani ter njihovi koristnosti pri rodovitnosti prsti, klimatskih spremembah in boju proti podhranjenosti. Prehrana z veliko stročnicami je namreč po številnih znanstvenih študijah, zelo pomembna za preventivo pred srčnimi obolenji, sladkorno boleznijo in motnjami presnavljanja maščob. Na dan naj bi zaužili približno 30 do 75 g stročnic. Vendar nikoli surovih! Lupina je namreč neprebavljiva, zato jih moramo pred uporabo namočiti in ustrezno dolgo kuhati. Kaj so stročnice pa je vprašanje, ki je na začetku malce zmedlo tretješolce iz Osnovne šole Kolezija, s katerimi se je pogovarjala Lea Ogrin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Združeni narodi so letošnje leto razglasili za leto stročnic, z namenom povečanja zavedanja o pomembnosti stročnic pri trajnostni proizvodnji hrane in zdravi prehrani ter njihovi koristnosti pri rodovitnosti prsti, klimatskih spremembah in boju proti podhranjenosti. Prehrana z veliko stročnicami je namreč po številnih znanstvenih študijah, zelo pomembna za preventivo pred srčnimi obolenji, sladkorno boleznijo in motnjami presnavljanja maščob. Na dan naj bi zaužili približno 30 do 75 g stročnic. Vendar nikoli surovih! Lupina je namreč neprebavljiva, zato jih moramo pred uporabo namočiti in ustrezno dolgo kuhati. Kaj so stročnice pa je vprašanje, ki je na začetku malce zmedlo tretješolce iz Osnovne šole Kolezija, s katerimi se je pogovarjala Lea Ogrin.
Združeni narodi so letošnje leto razglasili za leto stročnic, z namenom povečanja zavedanja o pomembnosti stročnic pri trajnostni proizvodnji hrane in zdravi prehrani ter njihovi koristnosti pri rodovitnosti prsti, klimatskih spremembah in boju proti podhranjenosti. Prehrana z veliko stročnicami je namreč po številnih znanstvenih študijah, zelo pomembna za preventivo pred srčnimi obolenji, sladkorno boleznijo in motnjami presnavljanja maščob. Na dan naj bi zaužili približno 30 do 75 g stročnic. Vendar nikoli surovih! Lupina je namreč neprebavljiva, zato jih moramo pred uporabo namočiti in ustrezno dolgo kuhati. Kaj so stročnice pa je vprašanje, ki je na začetku malce zmedlo tretješolce iz Osnovne šole Kolezija, s katerimi se je pogovarjala Lea Ogrin.
Angleška fraza, ki jo v dandanašnji z uspehom in podobami srečnih lepih ljudi obsedeni družbi slišimo pogosto, se glasi: Fake it, till you make it, pretvarjaj se, dokler ti ne uspe. Za frazo stoji ideja, da če se pretvarjamo, da uživamo v sicer ne tako prijetnih življenjskih rutinah, bo pretvarjanje sčasoma odpadlo in nadomestila ga bo pristna sreča. Če to res deluje, lahko preverite sami, Lei Ogrin pa so tretješolci iz OŠ Vič v Ljubljani povedali, kdaj in zakaj se pretvarjajo.
Se v svojem življenju odločate na podlagi logičnega sklepanja in razuma, svojih izkušenj, nasvetov drugih ali pa mogoče kdaj zaupate tudi svojemu šestemu čutu? Vid, tip, voh, sluh in okus poznamo. Kaj pa je šesti čut? O tem bodo v naslednjih dveh minutah govorili učenci iz OŠ 8 talcev Logatec, strokovnjak iz Nevrološke klinike ljubljanskega kliničnega centra in Špela Šebenik.
Previsoke koncentracije drobnih prašnih delcev s kratico PM10 v zraku so vse bolj resen problem številnih slovenskih naselij, dolin in še posebno kotlin, sploh pozimi. V Sloveniji imamo kar sedem območij, kjer so na merilnih mestih Agencije RS za okolje izmerili več kot 35 preseganj na leto. Slaba kakovost zraka neposredno ogroža državljane, ki so izpostavljeni onesnaženosti s temi delci, zaradi katerih vsako leto umre več državljanov kot v prometnih nesrečah. Kdaj je zrak slab in kdaj dober so razmišljali učenci in učenke 3. A in C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč. Spraševala in poslušala jih je Liana Buršič
V tem tednu so se na naših novinarskih delavnicah urili mladi novinarji iz Žalca. Pri tem so si zadali izziv, da izvedo čim več o domačih nalogah, ki so za marsikaterega šolarja prava muka in izguba časa. Kako o pisanju domačih nalog razmišljajo sami pa je zanimalo Tadejo Bizilj.
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let. So najbližji živeči sorodniki ptic. So ena izmed redkih živali, ki so na svetu že od prazgodovine in so bili družba dinozavrom. Krokodili za lovljenje plena uporabljajo zelo učinkovite tehnike, saj je kar 80 odstotkov njihovih napadov uspešnih. Zdaj pa prisluhnite kaj so o teh spretno zakrinkanih lovcih Liani Buršič povedali učenci 3. a, b in c razreda OŠ Škofljica ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin.
Kadarkoli je otrok, ženska ali moški obsojen na življenje v revščini, so kršene človekove pravice! Revščina v Sloveniji grozi vse več otrokom, vse več družinam in posameznikom, tudi tistim z redno zaposlitvijo. Leta 2015 kar 63 tisoč otrokom mlajših od 17 let. Število tistih, ki potrebujejo asistenco humanitarnih organizacij je naraslo že na 30 odstotkov naše populacije. Revščina in z njo tesno povezana lakota ostajata tudi najpogostejši vzrok smrti na svetu! Prisluhnite kako o revščini in revnih razmišljajo učenci in učenke 3. A in C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč. Spraševala in poslušala jih je Liana Buršič
V jezikovno obarvani rubriki Dobro jutro, otroci bomo govorili o denarju, službi in o bobnih. Če se sprašujete, kako gre to skupaj, vam odgovor ponujajo učenci iz OŠ Polhov Gradec in dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Govorili so namreč o tem, kaj pomeni izraz priti na boben!
Deloholizem je obsedenost z delom, nagnjenost k pretiranemu delu. Deloholiki imajo težave pri določanju meje, postanejo utrujeni in izčrpani ter so nezmožni uravnavati in usklajevati delo ter zasebno oziroma družinsko življenje. Žal jih je med nami vse več. Poslušajmo kaj so o deloholizmu in deloholikih Liani Buršič povedali žal vse prevečkrat preslišani mali modreci. Tokrat učenci in učenke 3. A in C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč. Fedja, Ruben, Taja, Alisa, Ana in Nikolaj.
Za večino živali je zima velika preizkušnja. Preživijo jo na različne načine – nekatere ostanejo dejavne, druge dremljejo, tretje globoko spijo – prav vsaka se na hladne dni torej prilagodi na svoj način. O tem, v katero žival pa bi se – če bi imeli to možnost – spremenili učenci ljubljanske Osnovne šole Poljane, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Ameriška staroselska basen pravi, da medved prespi zimo zato, ker je preveč požrešen, da bi lahko bil buden celo leto. Nenasitnost velja tudi za slovenske medvede. Ti se vso zimo tako veliko zbujajo, da v povprečju spijo le 74 dni, kar je precej manj od njihovih vrstnikov na tej geografski širini. Mami jih koruza, ki jim je v krmiščih,namenjenih odvračanju divjadi od naselji, na voljo vso zimo. Če bi bili pogoji dovolj ugodni, bi se tudi nekateri tretješolci iz OŠ Ledina Ljubljana odločili za zimsko spanje. Z njimi se je pogovarjala Lea Ogrin.
Ste tudi letos sklenili novoletne zaobljube? Se jih še držite? Britanska raziskava je leta 2007 pokazala, da kar 88% ljudi, prekrši svoje zaobljube. Sicer pa gre za starodavno tradicijo kjer se posameznik zaveže, da se bo v novem letu izboljšal. Že stari Babilonci so se za-obljubljali svojim bogovom na začetku vsakega leta, v upanju, da bi se vrnili izposojeni predmeti in da bi jim uspelo poplačati dolgove. Rimljani pa so vsako leto začeli z obljubami bogu Janusu, po katerem je imenovan mesec januar. Kako pa o novoletnih zaobljubah razmišljajo tretješolci iz OŠ Ledina v Ljubljani in kaj si želijo v novem letu, so povedali Lei Ogrin.
Kenguruji živijo na prostem samo v Avstraliji. V naravi živijo od 4-8 let, v živalskih vrtovih pa dočakajo tudi 17-19 let. Imajo močne zadnje noge, ki jim omogočajo hitre in dolge skoke pri katerih uporabljajo rep kot krmilo in sredstvo za ravnotežje. So odlični skakalci. Zdaj pa prisluhnite kaj so Liani Buršič o tem skakalnem rekorderju povedali učenci 3. a, b in c razreda OŠ Škofljica ter Petra Hrovatin, biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju.
Upamo, da ste v nov šolski in deloven teden, prvi v tem koledarskem letu, stopili mirno in sproščeno. O tem, kaj pomeni imeti mirno ali hladno kri, smo se pogovarjali z otroki iz OŠ Trebnje, s predavateljico na Medicinski fakulteti dr. Heleno Lenasi pa o tem, kako hitro teče kri po naših žilah.
O praznovanju novega leta in novoletnih željah so v tokratni oddaji razmišljali osnovnošolci in Tadeja Bizilj.
Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.
Praznični čas je tudi čas daril. Za mnoge starše je december zato finančno precej obremenilen mesec. Lea Ogrin je tretješolce iz OŠ Ledina Ljubljana vprašala, če bi se bili letos pripravljeni odpovedati darilom. V en glas so odvrnili, da to sicer ne, saj je obdarovanje ključen del praznikov. Bili pa bi sicer zadovoljni tudi z darilom, ki bi ga izdelali sami doma. Prisluhnite današnji rubriki Dobro jutro otroci.
Kaj naredite, če ste zaspani, utrujeni, pod stresom? Vsak ima za to najbrž svoj recept. Svojega nam bodo izdali učenci OŠ 8 talcev Logatec, strokovnjak in Špela Šebenik. Razložili so namreč, kaj pomeni, da si moramo napolniti baterije.
Petek je danes, 23. december in zadnji dan pouka v tem letu za šolarje je končno tu. Čeprav je pred njimi še nekaj šolskih ur, bodo te danes potekale v bolj veselem in sproščenem vzdušju. Kako počitnice in prihajajoče praznične dni pričakujejo osnovnošolke Neža, Sara in Jona, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Za striženje so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Več o teh sicer zelo brihtnih črednicah pa so Liani Buršič povedali učenci 3. A in B razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik in biologinja Petra Hrovatin.
Tokrat je Lea Ogrin tretješolcem iz OŠ Ledina v Ljubljani zastavila posebno nalogo. Otroci so urili sposobnost izražanja abstraktnih pojmov. Svojim sošolkam in sošolcem so morali opisati barvo brez, da bi jo poimenovali z imenom. Prisluhnite kako dobro so opravili z nalogo.
Neveljaven email naslov