Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veverica, ta glodalska telovadka ima kožuh, ki je lahko rdeč, rjav, siv ali črn. Trebuh pa je vedno bel. Ima razmeroma drobne kosti in košat rep, ki je približno enako dolg kot trup, to je približno 20 cm ter dolge in občutljive brke, ki jih uporablja za orientacijo. Ima zelo oster vid, ne loči pa barvnih odtenkov. Dejavna je podnevi. Ko se giblje na tleh, ostaja ves čas v bližini dreves. Izven časa parjenja je navadna veverica samotarka in deli gnezdo z drugimi sovrstnicami predvsem v času mrzle zime. Velik del življenja išče hrano. Hrani se pretežno z rastlinsko pa tudi z jajci in mladimi ptiči ter žuželkami. Veverica je spolno zrela z 11 meseci. Razmnožuje se le, če ima dovolj hrane na razpolago. Kaj vse pa so o tej urni skladiščnici povedali Liani Buršič učenci 2. A in B razreda OŠ Trzin ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa prisluhnite v naslednjih minutah.
Veverica, ta glodalska telovadka ima kožuh, ki je lahko rdeč, rjav, siv ali črn. Trebuh pa je vedno bel. Ima razmeroma drobne kosti in košat rep, ki je približno enako dolg kot trup ter dolge in občutljive brke, ki jih uporablja za orientacijo. Ima zelo oster vid, ne loči pa barvnih odtenkov. Dejavna je podnevi. Ko se giblje na tleh, ostaja ves čas v bližini dreves. Izven časa parjenja je navadna veverica samotarka in deli gnezdo z drugimi sovrstnicami predvsem v času mrzle zime. Velik del življenja iščejo hrano. Hrani se pretežno z rastlinsko hrano pa tudi z jajci in mladimi ptiči ter žuželkami.
Veverica je spolno zrela z 11 meseci. Razmnožuje se le, če ima dovolj hrane na razpolago. Samica je breja 38 dni. V enem letu ima lahko eno ali dve legli. Mladičev je v leglu do 5 in so ob rojstvu goli. Prvih 12 tednov so v gnezdu, kjer zanje skrbi mati. Ostaja v bližini gnezda in jih prihaja redno dojiti, kajti mladiči so slepi in spregledajo šele po štirih tednih. Veliko okroglo gnezdo iz vejic je v drevesni rogovili ali pa tudi v duplini. Mati ga mehko nastelje, z mahom in slamicami, da mladičev ne zebe. Pogosto se veverice naselijo v opuščene dupline žoln, pa tudi v gnezda vran in srak. Je zelo spretna plezalka, po drevju se premika zelo hitro, skače celo z drevesa na drevo. Na takšen način lahko ubeži potencialnim plenilcem, predvsem kunam.
Veverice so doma po vsem svetu, čeprav jih v Avstraliji prvotno ni bilo. Njeno znanstveno, latinsko ime izhaja iz stare Grčije. Namreč, pomen besede skiuros je “tisti, ki se senči z repom”. Telesna dolžina veverice znaša približno 25 centimetrov, odrasla veverice tehta nekaj več kot 750 gramov.
Kaj vse pa so o tej akrobatski skladiščnici povedali učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa prisluhnite v naslednjih minutah.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Veverica, ta glodalska telovadka ima kožuh, ki je lahko rdeč, rjav, siv ali črn. Trebuh pa je vedno bel. Ima razmeroma drobne kosti in košat rep, ki je približno enako dolg kot trup, to je približno 20 cm ter dolge in občutljive brke, ki jih uporablja za orientacijo. Ima zelo oster vid, ne loči pa barvnih odtenkov. Dejavna je podnevi. Ko se giblje na tleh, ostaja ves čas v bližini dreves. Izven časa parjenja je navadna veverica samotarka in deli gnezdo z drugimi sovrstnicami predvsem v času mrzle zime. Velik del življenja išče hrano. Hrani se pretežno z rastlinsko pa tudi z jajci in mladimi ptiči ter žuželkami. Veverica je spolno zrela z 11 meseci. Razmnožuje se le, če ima dovolj hrane na razpolago. Kaj vse pa so o tej urni skladiščnici povedali Liani Buršič učenci 2. A in B razreda OŠ Trzin ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa prisluhnite v naslednjih minutah.
Veverica, ta glodalska telovadka ima kožuh, ki je lahko rdeč, rjav, siv ali črn. Trebuh pa je vedno bel. Ima razmeroma drobne kosti in košat rep, ki je približno enako dolg kot trup ter dolge in občutljive brke, ki jih uporablja za orientacijo. Ima zelo oster vid, ne loči pa barvnih odtenkov. Dejavna je podnevi. Ko se giblje na tleh, ostaja ves čas v bližini dreves. Izven časa parjenja je navadna veverica samotarka in deli gnezdo z drugimi sovrstnicami predvsem v času mrzle zime. Velik del življenja iščejo hrano. Hrani se pretežno z rastlinsko hrano pa tudi z jajci in mladimi ptiči ter žuželkami.
Veverica je spolno zrela z 11 meseci. Razmnožuje se le, če ima dovolj hrane na razpolago. Samica je breja 38 dni. V enem letu ima lahko eno ali dve legli. Mladičev je v leglu do 5 in so ob rojstvu goli. Prvih 12 tednov so v gnezdu, kjer zanje skrbi mati. Ostaja v bližini gnezda in jih prihaja redno dojiti, kajti mladiči so slepi in spregledajo šele po štirih tednih. Veliko okroglo gnezdo iz vejic je v drevesni rogovili ali pa tudi v duplini. Mati ga mehko nastelje, z mahom in slamicami, da mladičev ne zebe. Pogosto se veverice naselijo v opuščene dupline žoln, pa tudi v gnezda vran in srak. Je zelo spretna plezalka, po drevju se premika zelo hitro, skače celo z drevesa na drevo. Na takšen način lahko ubeži potencialnim plenilcem, predvsem kunam.
Veverice so doma po vsem svetu, čeprav jih v Avstraliji prvotno ni bilo. Njeno znanstveno, latinsko ime izhaja iz stare Grčije. Namreč, pomen besede skiuros je “tisti, ki se senči z repom”. Telesna dolžina veverice znaša približno 25 centimetrov, odrasla veverice tehta nekaj več kot 750 gramov.
Kaj vse pa so o tej akrobatski skladiščnici povedali učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa prisluhnite v naslednjih minutah.
Doživeli so vse stopnje razvoja sesalcev. Pred približno 60 milijoni let so bili še veliki kakor jazbec. Kasneje so dobili orjaško postavo. Veste za koga gre? Prisluhnite kaj so o tem samotarskem orjaku Liani Buršič povedali učenci 3. a, b in c razreda OŠ Domžale ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin.
O vplivu glasbe na človekov razvoj govorijo že zgodovinski viri. Platon je na primer dejal, da bi lahko napovedal, kakšna družba bo nastala, če bi lahko odločal, kakšno glasbo bodo poslušali mladi. Sodobne raziskave pa so pokazale, da imajo različni žanri različen vpliv na ljudi, še posebno na najmlajše. Tako ljudske pesmi in preproste melodije spodbujajo razločno govorjenje, širijo besedišče in krepijo občutek ugodja in samozavesti, rock in rap pa lahko zaradi svoje strukture in ritma pri starejših otrocih pomagata ohraniti zbranost v kaotičnem, nepredvidljivem okolju. Največ raziskav pa je bilo narejenih o vplivih klasične glasbe. Rezultati so pokazali, da klasika spodbudno vpliva na boljšo prostorsko in časovno predstavo, na večjo ustvarjalnost, izboljša znanje matematike in razvija estetski čut. Povečuje še zmožnost izražanja čustev, izboljša verbalne in intelektualne sposobnosti, vpliva na socialne stike ter celo na povečanje sposobnosti za učenje tujih jezikov. Kako pa se ob poslušanje klasike počutijo najmlajši, je zanimalo Leo Ogrin.
Otroška igra je polna domišljije in tudi posnemanja. Najmlajši se kdaj zabavajo tudi tako, da si pomerijo oblačila staršev. Ali da si na noge obujejo njihove velike čevlje in poskušajo hoditi. A šele ko nekoliko zrastejo, mladi ugotovijo, da izraz stopiti v prevelike čevlje pomeni tudi nekaj drugega. O tem smo se pogovarjali z učenci OŠ Staneta Žagarja Lipnica.
Najstniki si velikokrat izbirajo svoje vzornike, po katerih se zgledujejo in jim želijo biti podobni. Marsikdo svojega vzornika najde tudi v učitelju - predvsem takšnem, ki je prijazen, zabaven, poleg pa kdaj pa kdaj pozabi tudi na domačo nalogo. Šolarji z OŠ Antona Ukmarja so Tadeji Bizilj povedali, kakšni učitelji so tudi njihovi vzorniki.
Res je ljubka, a naj vas ne zavede niti to, niti njena navidezna zmedenost. Surikata spada med zveri in plenilce. Je zelo zaščitniška teritorialka, ki odlično koplje in najraje živi v rovih, ki ga je izkopala druga žival, kot je na primer talna veverica. Rovi z razširjenimi prostori lahko segajo tudi več kot šest metrov globoko. In do kam seže naše znanje o njej? Liana Buršič je spraševala učence 3.B razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinjo in vodnico v ljubljanskem ZOO-ju Petro Hrovatin.
Kakšna bi bila Zemlja, če bi bila oseba so razmišljali tretješolci iz OŠ Bežigrad.
V Frazeološkem slovarju Janeza Kebra je frazem zajemati življenje z veliko žlico opisan kot zelo intenzivno živeti. Se imeti dobro in obilno. Kako pa ga razumejo učenci s Prve OŠ Žalec?
Ta teden so snežinke pomalem pobelile večino naših krajev in otroci so že začeli razmišljali o tem, kako bodo spet uživali v igrah na snegu. Tudi nižje temperature kažejo na to, da bo morda zima v prihodnjih dneh le pokazala prave zobe. In če še nimate ideje, kaj vse se da na snegu početi, boste v naslednjih minutah dobili nekaj koristih nasvetov. Tadeji Bizilj so drugošolci z ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča podali kar nekaj zamisli, kako se zabavati na snegu.
Čeprav ga sokol selec s svojimi skoraj 400 km/h gladko premaga v sprintu, pa je gepard oziroma čita, še vedno najhitrejši sesalec na tleh. Ki recimo najhitrejšega človeka na svetu Usaina Bolta, ki lahko teče s hitrostjo 45 km/h, prekaša s svojimi tudi do 120 km/h. Še dobro, da pojenja tekma v nečimrnosti, vsaj upamo, da je tako, kajti velika grožnja gepardu v prejšnjem stoletju je bilo množično povpraševanje po njegovem kožuhu za izdelovanje ženskih plaščev. Izdelajmo si raje spoštljiv odnos do vsega, kar na obdaja in prisluhnimo kaj so Liani Buršič o tem pikčastem dirkaču, povedali učenci 3.B razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin.
Zakaj smo ljudje izumili denar in kako bi bil videti svet brez njega, so razmišljali tretješolci iz OŠ Bežigrad Ljubljana.
Odrasli imamo večkrat občutek, da imamo dela čez glavo – služba, družina, gospodinjska opravila in veliko drugih obveznosti ima vsak izmed nas, odraslih … Kako je z mladimi, so nam povedali učenci OŠ Maksa Durjave iz Maribora.
Pravljice, pa naj bodo žalostne, poučne, zabavne ali strašljive, so neizčrpen vrelec življenjskih modrosti in resnic. Popeljejo nas v svet čudežnih junakov in skrivnostnih bitij, z malo domišljije pa v njih tudi sami lahko postanemo prav vse – pogumni vitezi, neustrašni kraljeviči ali pa čudovite princeske. V pravljični svet je z otroki iz skupine Ptički iz Vrtca pod Gradom vstopila Tadeja Bizilj.
Drugi ponedeljek v januarju, prvi dan v novem delovnem tednu, najbrž pa ni naključje, da večkrat rečemo, da se nekaj vleče kot ponedeljek … O tem tudi v ponedeljkovi rubriki Dobro jutro, otroci učenci iz OŠ Maksa Durjave.
Če nismo ravno ljubitelji zime, se nam v debeli jakni, kapi, šalu in rokavicah pogosto toži po lahkih poletnih oblačilih. A obenem ne smemo dovoliti, da bi nas nizke temperature in slabe vremenske razmere omejile na preživljanja prostega časa le v notranjih prostorih. Zimskega vremena ne moremo spremeniti, lahko pa se mu prilagodimo. To dobro vedo tudi drugošolci z ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča, ki se v teh dneh toplo oblečejo. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Neveljaven email naslov