Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veverica, ta glodalska telovadka ima kožuh, ki je lahko rdeč, rjav, siv ali črn. Trebuh pa je vedno bel. Ima razmeroma drobne kosti in košat rep, ki je približno enako dolg kot trup, to je približno 20 cm ter dolge in občutljive brke, ki jih uporablja za orientacijo. Ima zelo oster vid, ne loči pa barvnih odtenkov. Dejavna je podnevi. Ko se giblje na tleh, ostaja ves čas v bližini dreves. Izven časa parjenja je navadna veverica samotarka in deli gnezdo z drugimi sovrstnicami predvsem v času mrzle zime. Velik del življenja išče hrano. Hrani se pretežno z rastlinsko pa tudi z jajci in mladimi ptiči ter žuželkami. Veverica je spolno zrela z 11 meseci. Razmnožuje se le, če ima dovolj hrane na razpolago. Kaj vse pa so o tej urni skladiščnici povedali Liani Buršič učenci 2. A in B razreda OŠ Trzin ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa prisluhnite v naslednjih minutah.
Veverica, ta glodalska telovadka ima kožuh, ki je lahko rdeč, rjav, siv ali črn. Trebuh pa je vedno bel. Ima razmeroma drobne kosti in košat rep, ki je približno enako dolg kot trup ter dolge in občutljive brke, ki jih uporablja za orientacijo. Ima zelo oster vid, ne loči pa barvnih odtenkov. Dejavna je podnevi. Ko se giblje na tleh, ostaja ves čas v bližini dreves. Izven časa parjenja je navadna veverica samotarka in deli gnezdo z drugimi sovrstnicami predvsem v času mrzle zime. Velik del življenja iščejo hrano. Hrani se pretežno z rastlinsko hrano pa tudi z jajci in mladimi ptiči ter žuželkami.
Veverica je spolno zrela z 11 meseci. Razmnožuje se le, če ima dovolj hrane na razpolago. Samica je breja 38 dni. V enem letu ima lahko eno ali dve legli. Mladičev je v leglu do 5 in so ob rojstvu goli. Prvih 12 tednov so v gnezdu, kjer zanje skrbi mati. Ostaja v bližini gnezda in jih prihaja redno dojiti, kajti mladiči so slepi in spregledajo šele po štirih tednih. Veliko okroglo gnezdo iz vejic je v drevesni rogovili ali pa tudi v duplini. Mati ga mehko nastelje, z mahom in slamicami, da mladičev ne zebe. Pogosto se veverice naselijo v opuščene dupline žoln, pa tudi v gnezda vran in srak. Je zelo spretna plezalka, po drevju se premika zelo hitro, skače celo z drevesa na drevo. Na takšen način lahko ubeži potencialnim plenilcem, predvsem kunam.
Veverice so doma po vsem svetu, čeprav jih v Avstraliji prvotno ni bilo. Njeno znanstveno, latinsko ime izhaja iz stare Grčije. Namreč, pomen besede skiuros je “tisti, ki se senči z repom”. Telesna dolžina veverice znaša približno 25 centimetrov, odrasla veverice tehta nekaj več kot 750 gramov.
Kaj vse pa so o tej akrobatski skladiščnici povedali učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa prisluhnite v naslednjih minutah.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Veverica, ta glodalska telovadka ima kožuh, ki je lahko rdeč, rjav, siv ali črn. Trebuh pa je vedno bel. Ima razmeroma drobne kosti in košat rep, ki je približno enako dolg kot trup, to je približno 20 cm ter dolge in občutljive brke, ki jih uporablja za orientacijo. Ima zelo oster vid, ne loči pa barvnih odtenkov. Dejavna je podnevi. Ko se giblje na tleh, ostaja ves čas v bližini dreves. Izven časa parjenja je navadna veverica samotarka in deli gnezdo z drugimi sovrstnicami predvsem v času mrzle zime. Velik del življenja išče hrano. Hrani se pretežno z rastlinsko pa tudi z jajci in mladimi ptiči ter žuželkami. Veverica je spolno zrela z 11 meseci. Razmnožuje se le, če ima dovolj hrane na razpolago. Kaj vse pa so o tej urni skladiščnici povedali Liani Buršič učenci 2. A in B razreda OŠ Trzin ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa prisluhnite v naslednjih minutah.
Veverica, ta glodalska telovadka ima kožuh, ki je lahko rdeč, rjav, siv ali črn. Trebuh pa je vedno bel. Ima razmeroma drobne kosti in košat rep, ki je približno enako dolg kot trup ter dolge in občutljive brke, ki jih uporablja za orientacijo. Ima zelo oster vid, ne loči pa barvnih odtenkov. Dejavna je podnevi. Ko se giblje na tleh, ostaja ves čas v bližini dreves. Izven časa parjenja je navadna veverica samotarka in deli gnezdo z drugimi sovrstnicami predvsem v času mrzle zime. Velik del življenja iščejo hrano. Hrani se pretežno z rastlinsko hrano pa tudi z jajci in mladimi ptiči ter žuželkami.
Veverica je spolno zrela z 11 meseci. Razmnožuje se le, če ima dovolj hrane na razpolago. Samica je breja 38 dni. V enem letu ima lahko eno ali dve legli. Mladičev je v leglu do 5 in so ob rojstvu goli. Prvih 12 tednov so v gnezdu, kjer zanje skrbi mati. Ostaja v bližini gnezda in jih prihaja redno dojiti, kajti mladiči so slepi in spregledajo šele po štirih tednih. Veliko okroglo gnezdo iz vejic je v drevesni rogovili ali pa tudi v duplini. Mati ga mehko nastelje, z mahom in slamicami, da mladičev ne zebe. Pogosto se veverice naselijo v opuščene dupline žoln, pa tudi v gnezda vran in srak. Je zelo spretna plezalka, po drevju se premika zelo hitro, skače celo z drevesa na drevo. Na takšen način lahko ubeži potencialnim plenilcem, predvsem kunam.
Veverice so doma po vsem svetu, čeprav jih v Avstraliji prvotno ni bilo. Njeno znanstveno, latinsko ime izhaja iz stare Grčije. Namreč, pomen besede skiuros je “tisti, ki se senči z repom”. Telesna dolžina veverice znaša približno 25 centimetrov, odrasla veverice tehta nekaj več kot 750 gramov.
Kaj vse pa so o tej akrobatski skladiščnici povedali učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa prisluhnite v naslednjih minutah.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Skoraj vsaka stvar ima dobre in slabe plati. Bivanje s starejšimi ni nobena izjema. O tem, kako bi bilo živeti s starimi starši in kako bi se njihovo življenje zaradi tega spremenilo, so z Andrejo Gradišar razmišljali tretješolci Osnovne šole dr. Vita Kraigherja.
Kaj naj naredita 2 otroka, ki se kregata, ker se hočeta igrati z isto igračo?
Ali ste vedeli, da je v Sloveniji okoli 350.000 prostovoljcev? Drugim radi pomagata tudi osmošolki Neža Klančar in Maša Prebil z osnovne šole Bežigrad v Ljubljani, ki mlajšim učencem priskočita na pomoč. Z njima se je pogovarjal Dejan Petek.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Prvošolci ne nosijo več plenic in ne uporabljajo več dude. Verjetno bi nam rekli, da so odrasli in za to preveliki. Ali ste vedeli, da se za otroka, v prvem letu porabi okoli 2800 plenic? Te plenice se potem razkrajajo med 300 in 500 let. Zakaj ne nosimo več plenic in ne uporabljamo dude, je Dejan Petek vprašal učence 1. razreda Osnovne šole Bežigrad v Ljubljani.
Že cel dan kličete zobozdravnika, da bi se končno dogovorili za obisk pri njem, ki ga odlagate že pol leta. Ko na telefonsko zvezo dobite zdravstveni dom, vam povedo, da je spremenil telefonsko številko, in vam pričnejo narekovati novo. Sredi zapisovanja vam odpove pisalo, v bližini pa nimate nobenega rezervnega. Kaj pa zdaj? Rešitev za takšno situacijo poznajo učenci Osnovne šole Ivana Skvarča Zagorje, ki so Andreji Gradišar povedali s čim pisati, če vam pisalo odpove.
Prebujamo se skupaj s tretješolci z Osnovne šole Antona Ukmarja v Kopru. Več jutri v oddaji radijski ringaraja ob 8h na Prvem!
Ko ti nekdo tako zelo zmeša glavo, da ne moreš razmišljat o ničemer drugem, je najboljše, da tej osebi povemo da nam je všeč in potem vsaj veš pri čem si. Ker pa je to lahko reči, veliko teže pa storiti, je Lea Ogrin vprašala osmarčke iz Osnovne šole Kolezija, kako bi oni povedali nekomu da jim je všeč.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Radi sanjate podnevi? Z nasmehom hodite po cesti in vaše oči kar žaraijo. Mogoče ste deležni zanimivih pogledov, vendar naj vas to ne ustavi. Sanje nas lahko popeljejo okoli sveta in na razburljiva popotovanja. Prepustite se in sanjajte z nami. Kam bi šli po svoje, je Dejan Petek vprašal učence Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani.
Noč čarovnic v noči iz 31. oktobra na 1. november praznujejo predvsem na Irskem, v ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji, Avstraliji in na Novi Zelandiji. Otroci se preoblečejo v čim bolj grozljive kostume ter nato od vrat do vrat nabirajo sladkarije. Običaj, ki je prišel tudi k nam, je izrezovanje buče. Kako izrezati najbolj strašljivo bučo, vam bodo povedali četrtošolci Osnevne šole MIlana Jarca.
Eden najmlajših poslušalcev Prvega programa Radia Slovenija je v kontaktno otroško oddajo Radijski ringaraja poklical že pri 4 letih, danes pa že hodi v šolo ter se tudi na domači kmetiji veliko nauči. Poslušajte, kaj je povedal Maticu Jermanu.
Neveljaven email naslov